Ali so vrata plinskemu terminalu v koprskem pristanišču še odprta? To je vprašanje, ki ga postavlja okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green (AAG), potem ko so 8. oktobra na pristojni ministrstvi naslovili pripombe in zahteve glede državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče, sprejetega leta 2011.
V AAG so pozdravili pojasnila Luke Koper in ministrstev, da plinski terminal oziroma skladišča utekočinjenega naftnega plina niso načrtovana. Kljub temu menijo, da bi morala biti takšna zagotovila formalno zapisana v prostorskem aktu.
Prostorski načrt in predvideni razvoj
Veljavni prostorski načrt vključuje rešitve za evropski energetski terminal, terminal za tekoče tovore, cevovode in naftovod ter privezna mesta in plovne poti. Za terminal tekočih tovorov predvideva tudi novi privez za tankerje, pretakalno infrastrukturo in rezervoarje s skupno zmogljivostjo 203.000 kubičnih metrov. AAG poudarja, da terminal za tekoče tovore ni enak terminalu za utekočinjeni naftni ali zemeljski plin. Zahtevajo odpravo možnosti različnih razlag prostorskega akta in izrecno prepoved gradnje samostojnega terminala za utekočinjene pline.
AAG opozarja na morebitne vplive širitve pristaniške infrastrukture na morsko okolje. Zgodovinska onesnaženost Tržaškega zaliva z živim srebrom, ki se je kopičilo v morskih usedlinah, je posebna skrb. “V morskih usedlinah so nakopičene velike količine tega onesnaževala, ki se lahko ob bagranju, gradnji na morskem dnu, polaganju cevovodov in gradnji privezov ponovno sprosti v vodni stolpec ter vstopi v prehranjevalno verigo,” opozarjajo v AAG. Zahtevajo meritve vsebnosti živega srebra, oceno njihovega sproščanja ter presojo vplivov na morski ekosistem in zdravje ljudi, vse to pa mora biti javno objavljeno.
Novi privez in pravna obveznost
AAG se strinja s stališčem pristojnih ministrstev, da veljavni prostorski načrt ne pomeni avtomatske odobritve posamezne naložbe. Priprava projektne dokumentacije za novi privez za tankerje še ne pomeni, da bo objekt dejansko zgrajen. Pred izvedbo bi bilo treba ponovno oceniti vplive na kakovost zraka, morje in podnebje ter tveganja razlitij, požarov, eksplozij in drugih nesreč. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti vplivom na prebivalce Kopra, Ankarana in širšega območja. Ker je DPN star približno 15 let, organizacija poudarja potrebo po upoštevanju spremenjenih okoljskih razmer in sodobnih varnostnih standardov.
AAG opozarja, da bi posledice morebitnih večjih energetskih projektov v Tržaškem zalivu lahko segale tudi čez državno mejo. Zahtevajo, da se v prihodnje postopke vključijo tudi čezmejni vplivi, lokalna javnost pa mora imeti dostop do projektne dokumentacije, okoljskih študij in analiz tveganj. Organizacija poudarja, da ne trdi, da Luka Koper trenutno načrtuje gradnjo plinskega terminala, temveč želijo preprečiti morebitne prihodnje nejasnosti pri razlagi prostorskih aktov. “Prostorska možnost, zapisana v DPN, sama po sebi ne sme pomeniti okoljske ali investicijske odločitve,” poudarjajo v AAG.
