Dogodek, ki je pretresel ZDA, je ponovno odprl razprave o ustavnosti in protokolih smrtne kazni. V zvezni državi Tennessee je 50-letna obsojenka Christa Pike preživela poskus usmrtitve z dvema smrtonosnima injekcijama, kar je izjemno redek pojav.
Čeprav so tehnične težave pri izvajanju smrtne kazni v sodobni ameriški zgodovini pogoste, preživetje obsojenca ni. Ta dogodek spominja na primer 17-letnega Willieja Francisa iz leta 1946, ki je preživel usmrtitev na električnem stolu v Louisiani.
Usodni trenutki za Willieja Francisa
V času hude rasne segregacije na ameriškem jugu se je 3. maja 1946 Willie Francis znašel na električnem stolu. Zaradi malomarnosti je bil tok napačno nastavljen, kar je povzročilo, da električni sunki niso bili smrtonosni. Priče so opisale grozljive prizore in krike, ko je najstnik obupano iskal zrak. Usmrtitev so morali prekiniti, kar je sprožilo eno najpomembnejših pravnih bitk glede smrtne kazni v ZDA.
Pravni boj in sistemske pomanjkljivosti
Francisov novi odvetnik, Bertrand DeBlanc, je primer pripeljal do vrhovnega sodišča ZDA, pri čemer je opozoril na sistemske pomanjkljivosti kazenskega prava tistega časa. Francis, ki je delal pri lokalnem lekarnarju, je bil obtožen njegovega umora, vendar je bil aretiran šele devet mesecev po zločinu zaradi nepovezanega suma preprodaje mamil. Ko so pri njem našli osebni dokument umorjenega, se je proces spremenil v obtožbo za umor. Sodni proces je bil poln nepravilnosti; odvetniki niso poklicali prič niti podali sklepne besede, ključni dokazi pa so izginili tik pred sojenjem. Smrtno obsodbo je izrekla izključno belopolta porota.
Vrhovno sodišče in dokončna usmrtitev
DeBlancova argumentacija je temeljila na ameriški ustavi, kjer je trdil, da bi drugi poskus usmrtitve kršil prepoved »krutega in nenavadnega kaznovanja« ter načelo, ki prepoveduje dvojno kaznovanje za isto dejanje. Po dolgi presoji je vrhovno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo, kar je omogočilo dokončanje kazni. Leto po prvem poskusu, 9. maja 1947, so Willieja Francisa uspešno usmrtili na električnem stolu v St. Martinvillu.
Paralele s primerom Christe Pike
Ta zgodovinski primer je danes ponovno aktualen zaradi primera Christe Pike. Njeni odvetniki pripravljajo pritožbo na vrhovno sodišče, medtem pa se ameriška javnost in pravna stroka sprašujeta, ali standardi iz leta 1947 še vedno ustrezajo sodobnemu razumevanju človekovih pravic in državne odgovornosti pri izvajanju smrtne kazni.
Spletno uredništvo
