Kaj imajo skupnega svetleče živali, virtualna resničnost, morsko okolje, skrivnostni ritmi rastlin, laboratorijski poskusi in vprašanje, zakaj naše telo sploh ve, kdaj je čas za spanje? Vse to bo danes mogoče spoznavati po Sloveniji. Ob Evropski noči raziskovalk in raziskovalcev se bo v petek, 25. septembra, zvrstilo več kot 90 dogodkov za različne generacije. Marsikje obiskovalci ne bodo zgolj poslušali predavanj, ampak bodo lahko stopili v laboratorije, sodelovali pri poskusih, spoznavali raziskovalce in se tudi sami za nekaj časa preizkusili v njihovi vlogi.
Slovenija se danes pridružuje enemu največjih evropskih dogodkov, namenjenih približevanju znanosti širši javnosti. Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev poteka po številnih evropskih mestih, slovenski program pa letos povezuje Nacionalni inštitut za biologijo s partnerji. Osrednja tema projekta Ritmi življenja so ritmi v naravi in človeškem življenju – od menjavanja dneva in noči do bioloških ur, vedenja živali in odzivanja rastlin na okolje.
Dogajanje se ne bo ustavilo pri Ljubljani. Posamezne aktivnosti so pripravljene v Celju, Novem mestu, Piranu, Kopru in številnih manjših krajih, med drugim v Lovrencu na Pohorju, Rušah, Vitanju, Podsredi in Trenti. Po podatkih nacionalne kontaktne točke za program Marie Skłodowska-Curie slovenski projekt s partnerji zajema 17 krajev oziroma lokacij po državi.
V živalskem vrtu bodo iskali ritme živali
Ena zanimivejših današnjih vsebin je pripravljena v Živalskem vrtu Ljubljana, kjer bodo obiskovalci spoznavali, da imajo tudi živali svoje ritme in svojo svojevrstno »glasbo«. Raziskovalci bodo predstavljali načine sporazumevanja živali, obiskovalci pa bodo lahko izvedeli tudi več o organizmih, ki oddajajo svetlobo, in tistih, ki jo zgolj odbijajo.
Prav takšne vsebine dobro pokažejo osnovno idejo Evropske noči raziskovalk in raziskovalcev. Namen dogodka ni predstavljati znanosti kot nečesa, kar se dogaja za zaprtimi vrati laboratorijev in je razumljivo samo strokovnjakom. Raziskovalci želijo pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, prikazati na način, ki je razumljiv tudi otrokom in ljudem brez znanstvenega predznanja.
Ritmi so za to skoraj idealna tema. Spanje in budnost, selitve živali, cvetenje rastlin, razmnoževanje, letni časi in številni procesi v človeškem telesu imajo svoje časovne vzorce. Čeprav jih pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega, za njimi stojijo zapleteni biološki mehanizmi.
Kaj se zgodi, ko se naša notranja ura poruši?
Zanimiva postaja bo tudi Prirodoslovni muzej Slovenije, kjer bodo raziskovalci predstavili, kaj se zgodi, ko se naravni ritmi porušijo. Obiskovalci bodo med drugim spoznavali cirkadiani ritem – približno 24-urni notranji biološki cikel, ki je povezan s spanjem, budnostjo in številnimi drugimi procesi v telesu.
Del vsebin bo namenjen tudi svetlobnemu onesnaženju. Umetna svetloba ponoči namreč ne vpliva samo na človeka, ampak tudi na prostoživeče živali, katerih vedenje je lahko močno povezano z naravno izmenjavo svetlobe in teme.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo pa bodo pokazali, kako raziskovalci s sodobnimi pripomočki spremljajo življenje živali v naravi. Obiskovalci bodo lahko spoznavali tudi komunikacijo med rastlinami in drugimi organizmi, kar je ena tistih raziskovalnih tem, ki se na prvi pogled zdi skoraj znanstvena fantastika, v resnici pa je predmet povsem konkretnih bioloških raziskav.
V Ljubljani lahko za en dan postanete raziskovalec
Danes svoja vrata odpira tudi Kemijski inštitut, kjer pripravljajo program z zelo neposrednim naslovom Postani raziskovalka, raziskovalec za en dan. Ideja je obiskovalcem pokazati, kako je videti raziskovalno delo v praksi, namesto da bi o njem samo poslušali.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo na Večni poti bo program potekal praktično ves dan. Med drugim pripravljajo interaktivne delavnice in tekmovanje za osnovnošolce z naslovom Kako dobro poznam ritme narave?, zvečer pa bo med 18. in 19.30 na programu okrogla miza o raziskovalnih karierah in mednarodni mobilnosti raziskovalcev.
Prav neposredni stik z ljudmi, ki se z raziskovanjem ukvarjajo poklicno, je eden glavnih namenov dogodka. Poseben poudarek je namenjen mladim, ki morda šele razmišljajo, kaj bi želeli početi v prihodnosti, in lahko raziskovalce vprašajo tudi o njihovi izobraževalni in poklicni poti.
V Novem mestu znanost na dosegu roke
Zelo živahno bo danes tudi na Dolenjskem. Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto pripravlja dan odprtih vrat, kjer bo mogoče od blizu spoznati delo tamkajšnjih raziskovalcev in tehnologije, s katerimi se ukvarjajo.
Raziskovalci Rudolfovega bodo obiskali tudi Dom starejših občanov Novo mesto, kjer bodo stanovalcem na razumljiv način predstavili razširjeno in virtualno resničnost. To je lep primer, kako današnji program ni namenjen samo šolarjem in študentom, ampak različnim generacijam.
Na Univerzi v Novem mestu bo ob 10. uri potekal dogodek Znanost na dosegu roke. Program vključuje interaktivne delavnice, praktične prikaze, poljudna predavanja in neposredne pogovore z raziskovalci. Ob 16. uri bo sledil še dogodek Znanost brez meja, namenjen mednarodnim raziskovalnim projektom in pogovorom z ljudmi, ki pri njih sodelujejo.
Za Dolenjsko je zato današnji program precej bogatejši od enega samega dogodka in ponuja vsebine tako za mlade kot za odrasle.
V Piranu bo v ospredju morje
Na Morski biološki postaji v Piranu bodo današnje aktivnosti usmerjene v okolje, ki ga imajo dobesedno pred vrati. Govorili bodo o raziskovanju, razumevanju in varovanju rečnih, obalnih in morskih ekosistemov.
Morsko okolje je posebej zanimivo tudi zaradi sprememb, ki jih raziskovalci v zadnjih letih spremljajo v Jadranu – od temperaturnih sprememb do širjenja nekaterih organizmov in vplivov človeka na obalni prostor. Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev omogoča, da obiskovalci spoznajo tudi metode, s katerimi znanstveniki takšne spremembe spremljajo in razlagajo.
Na drugem koncu države bo zgodba povsem drugačna. V alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti bodo obiskovalci odkrivali, kako rastline prepoznajo pravi trenutek za rast in cvetenje ter kako se prilagajajo zahtevnim razmeram gorskega okolja.
Na Kozjanskem bodo raziskovali ritem sadovnjaka
Tudi v Kozjanskem parku bodo današnjo osrednjo temo povezali z lokalnim okoljem. V Interpretacijskem centru bodo predstavljali ritem življenja v sadovnjaku in procese, ki določajo njegov letni cikel.
To je tudi eden lepših primerov, kako široko lahko razumemo raziskovanje. Znanost ni samo kemijski laboratorij, mikroskop ali zapleten računalniški model. Raziskovalno delo poteka tudi na travnikih, v sadovnjakih, gozdovih, morju in gorah.
Svoje aktivnosti danes pripravlja še Kmetijski inštitut Slovenije, ki obiskovalce vabi na raziskovanje inštituta. Program tako sega od biologije in kemije do kmetijstva, tehnologije, ekologije, medicine in družboslovnih ter humanističnih ved.
Več kot 90 priložnosti, da znanost vidimo od blizu
Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev je del širšega Meseca znanosti 2026, ki letos poteka že enajstič. Začel se je 13. septembra in bo trajal vse do 22. decembra, v tem času pa bodo potekale razstave, delavnice, simpoziji, kongresi, okrogle mize, dnevi odprtih vrat, podkasti in celo znanstveni pub kvizi.
Današnji dan je eden njegovih osrednjih dogodkov. Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev je financirana v okviru evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, prek ukrepov Marie Skłodowska-Curie, podobni dogodki pa istočasno potekajo tudi drugod po Evropi.
Bistvo današnjega dogajanja pa je precej preprosto: raziskovalce in njihovo delo pripeljati med ljudi. Zato številni dogodki niso klasična predavanja, pri katerih obiskovalci samo sedijo in poslušajo, ampak vključujejo eksperimente, praktične prikaze, igre, delavnice in možnost neposrednega pogovora.
Če še nimate načrtov za danes, je izbire ogromno
Za družine z otroki je lahko današnji petek zato precej dobra priložnost za nekoliko drugačen izlet. Nekdo lahko raziskuje življenje živali, drugi pogleda v laboratorij, tretji spoznava morje, četrti virtualno resničnost, peti pa ugotavlja, kako rastlina sploh »ve«, kdaj mora zacveteti.
Programi potekajo ob različnih urah, nekateri zahtevajo predhodno prijavo ali imajo omejeno število udeležencev, zato je pred odhodom smiselno preveriti podrobnosti konkretnega dogodka. Celoten seznam več kot 90 aktivnosti je objavljen v programu projekta Ritmi življenja.
Če je namen Evropske noči raziskovalk in raziskovalcev pokazati, da znanost ni nekaj oddaljenega od vsakdanjega življenja, bo danes za to veliko priložnosti. Po vsej Sloveniji bodo namreč odprta vrata prostorov, v katere večina ljudi običajno ne zaide – in za nekaj ur bo dovoljeno tudi tisto, kar je pri znanosti najpomembnejše: biti radoveden in postavljati vprašanja.
Spletno uredništvo
