Županska tekma v Mariboru dobiva vse jasnejše obrise. Potem ko je Saša Arsenovič sporočil, da po osmih letih vodenja mesta ne bo kandidiral za tretji mandat, je svojega kandidata dobilo tudi Gibanje Svoboda. S podporo stranke se bo za županski položaj potegoval Andrej Matvoz, direktor Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence. Matvoz sicer ni član Svobode, bo pa poleg kandidature za župana nastopil tudi na njeni listi za mariborski mestni svet.
Odločitev pomeni še eno pomembno sestavljanko pred lokalnimi volitvami, ki bodo 15. novembra. Maribor bo namreč po osmih letih zagotovo dobil spremembo na vrhu občine, saj je Arsenovič prejšnji teden dokončno potrdil, da se za nov mandat ne bo potegoval. V tekmo zato vstopa vse več kandidatov, nobeden pa tokrat ne bo imel prednosti aktualnega župana.
Matvoz ni član Svobode, a so našli skupni jezik
Matvoz se je kot možni kandidat za mariborskega župana omenjal že pred meseci. Takrat dokončne odločitve še ni sprejel, zdaj pa se je dogovoril za sodelovanje z Gibanjem Svoboda. Za Večer je potrdil, da bi bila samostojna kandidatura zanj verjetno prevelik zalogaj, s Svobodo pa so po njegovih besedah našli skupni jezik in sinergije.
Pri tem je zanimivo, da Matvoz ni član stranke, ki ga bo podprla. Kandidaturo bo vložil s podporo Svobode, hkrati pa bo kandidiral tudi na njeni listi za mestni svet. Njegov glavni cilj ostaja županski položaj.
Matvoz je letnik 1978 in je po izobrazbi pravnik. Trenutno vodi Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence, njegov mandat direktorja pa traja do 31. decembra 2027. Direktor AVK predstavlja in zastopa agencijo, vodi njeno poslovanje ter ima pomembne pristojnosti pri postopkih s področja varstva konkurence.
Glede morebitnega konflikta interesov zaradi kandidature je Matvoz za Večer dejal, da ga ne vidi. Napovedal je tudi, da bo v času, ko bo volilna kampanja na vrhuncu, koristil dopust.
Svoboda se je pogovarjala tudi s Frangežem
Odločitev za Matvoza ni bila edina možnost, ki jo je imela Svoboda na mizi. Po poročanju Večera je bila še v zadnjih dneh resno aktualna možnost, da bi se stranka pridružila podpori Matevžu Frangežu, nekdanjemu poslancu in državnemu sekretarju ter članu SD.
Pogovori so tekli v smeri oblikovanja širšega kandidata leve sredine, pri katerem bi lahko sodelovale SD, Levica in Svoboda. V mariborskem delu Svobode naj bi bilo po neuradnih informacijah Večera kar nekaj naklonjenosti takšnemu povezovanju, vendar je stranka nazadnje ubrala drugo pot in se odločila za Matvoza.
Svoboda bo tako v Mariboru nastopila s kandidatom, ki formalno ni njen član, vendar bo svojo kandidaturo povezal z njeno listo in politično podporo.
Napoveduje pregled holdinga, pogodb in javnih naročil
Matvoz je nekatere svoje poglede na vodenje Maribora predstavil že pred dokončno odločitvijo o kandidaturi. Za Maribor24 je med drugim napovedal, da bi se zavzel za temeljit pregled delovanja mariborskega holdinga, občinskih pogodb in javnih naročil.
Eden njegovih poudarkov je tudi razvoj delov mesta zunaj njegovega središča. Govori o večji dostopnosti mesta za vse prebivalce ter več pozornosti mestnim četrtim in krajevnim skupnostim. Za Večer je kot pomembni načeli izpostavil tudi racionalno in transparentno porabo javnega denarja ter več neposrednega stika z občani.
Prav razvoj mestnih četrti je tudi eden od poudarkov mariborske Svobode, ki v svojem programu govori o enakomernejšem razvoju celotne občine in prekinitvi trenda osredotočanja razvoja predvsem na mestno središče.
Matvoz je napovedal veliko terenskega dela in pogovorov z Mariborčani, na podlagi katerih naj bi nato oblikovali podrobnejši volilni program.
Posegel bi tudi v prometno ureditev
Med področji, pri katerih Matvoz že napoveduje spremembe, je promet. Dejal je, da bi odpravil cone 30 tam, kjer zanje ni ustrezne strokovne podlage, prometno ureditev pa bi želel obravnavati celovito, tudi z vidika pogojev za kolesarje.
To nakazuje, da prometna politika utegne postati ena od konkretnejših tem mariborske predvolilne kampanje. Matvoz za zdaj še ni predstavil celovitega programa, zato bo treba na natančnejše predloge glede prometa, investicij, občinskega proračuna in prihodnosti mestnih podjetij še počakati.
Njegove dosedanje napovedi pa že kažejo, da želi kampanjo graditi predvsem okoli načina upravljanja občine, porabe javnega denarja in razvoja vseh delov Maribora.
Arsenovič po osmih letih odhaja
Letošnja mariborska županska tekma bo drugačna že zato, ker v njej ne bo dosedanjega župana. Saša Arsenovič je 17. septembra sporočil, da ne bo kandidiral za tretji mandat. Maribor vodi od leta 2018, ko je prvič zmagal na lokalnih volitvah, nato pa je mandat ponovil leta 2022.
Ob napovedi umika je dejal, da je svojo nalogo opravil in da mesto po osmih letih predaja v dobri kondiciji. Po informacijah Večera naj bi bil kandidat iz njegovega kroga podjetnik in sedanji mestni svetnik Andrej Bauman.
Z Arsenovičevim umikom se tako odpira tekma brez aktualnega župana, kar pomembno spreminja izhodišče letošnjih volitev.
Seznam kandidatov postaja vse daljši
Matvoz še zdaleč ni edini, ki želi prevzeti vodenje drugega največjega slovenskega mesta. Kandidature oziroma namero za kandidaturo je doslej javno napovedalo več imen. Med njimi so Igor Jurišič, Matej Vodopivec, Bor Greiner in Andrej Bauman, zdaj pa se jim s podporo Svobode pridružuje še Matvoz.
Že pred meseci so se v javnosti pojavljala tudi druga imena, med njimi Roman Križnjak, medtem ko so politične stranke iskale možnosti za lastne ali skupne kandidate. Zato dokončna sestava kandidatne liste še ni nujno znana.
Jasno pa je, da bo odsotnost Arsenoviča odprla precej drugačno politično dinamiko kot pred štirimi leti, ko sta se v drugi krog uvrstila prav Arsenovič in Franc Kangler.
Svoboda ima svojega kandidata, odločali bodo Mariborčani
Z Matvozovo kandidaturo je zdaj znana še ena pomembna odločitev pred novembrskimi volitvami. Svoboda se ni odločila za skupnega kandidata s SD, ampak bo podprla nestrankarskega pravnika in direktorja AVK, ki želi svojo kampanjo graditi na upravljanju mesta, transparentnosti, javnih financah ter večji pozornosti mestnim četrtim in krajevnim skupnostim.
V naslednjih tednih bo bistveno predvsem to, kakšen konkreten program bo predstavil Matvoz in kakšne bodo ponudbe njegovih tekmecev. Po Arsenovičevi odločitvi, da se po osmih letih umakne, je namreč gotovo predvsem eno: 15. novembra Mariborčani ne bodo odločali o podaljšanju mandata dosedanjemu županu, temveč o tem, kdo bo po njem prevzel vodenje mesta.
Spletno uredništvo Toti Maribor
