Severna Primorska bi lahko v prihodnjih letih dobila svojo Hišo Hospic, namenjeno ljudem v zadnjem obdobju življenja in podpori njihovim svojcem. Pobuda je prvič prišla pred župane vseh 13 občin Severne Primorske razvojne regije, ki razmišljajo tudi o skupnem financiranju že obstoječe mreže paliativne in hospic oskrbe.
Za začetek bi občine skupaj prispevale približno 80.000 evrov letno, dolgoročnejši cilj pa je precej večji – vzpostavitev Hiše Hospic. Kot ena od možnih lokacij se omenja objekt na Sveti Gori, ki bi ga bilo treba temeljito prenoviti, v razmišljanjih pa je tudi Idrija.
Pobuda o krepitvi paliativne in hospic oskrbe se je včeraj prvič znašla na dnevnem redu sveta Severne Primorske razvojne regije. Pobudnika sta Polona Abram, koordinatorka Paliativne mreže Severne Primorske pri Slovenskem društvu Hospic, in Bogdan Knavs, ki vodi projekt vzpostavitve Hiše Hospic, njuno pobudo pa je županom predstavil novogoriški župan Samo Turel.
Načrt je zastavljen v dveh delih. Najprej želijo bolje povezati zdravstvene in socialne ustanove ter nevladne organizacije, ki že danes skrbijo za paliativno oskrbo ljudi v regiji. Drugi, dolgoročnejši korak pa bi bil prostor, namenjen prav hospic oskrbi – Hiša Hospic za Severno Primorsko.
Trinajst občin bi skupaj zagotovilo okoli 80.000 evrov na leto
Prvi korak ne bi bil gradnja novega objekta, temveč krepitev sistema, ki na Severnem Primorskem že obstaja.
Po besedah novogoriškega župana Sama Turela se del pobude nanaša na finančno podporo mreži nevladnih organizacij, ki že izvajajo paliativno in hospic oskrbo. Vseh 13 občin Severne Primorske razvojne regije bi za ta namen skupaj letno zagotovilo približno 80.000 evrov.
Severna Primorska razvojna regija obsega območje 13 občin – Ajdovščine, Vipave, Nove Gorice, Brd, Kanala ob Soči, Mirna – Kostanjevice, Šempetra – Vrtojbe, Renč – Vogrskega, Idrije, Cerknega, Tolmina, Bovca in Kobarida. Gre torej za geografsko veliko območje, ki sega od Ajdovščine in Vipavske doline prek Goriške do Idrijsko-Cerkljanskega in Zgornjega Posočja.
Prav razpršenost prebivalstva je pri organiziranju takšne oskrbe pomembna. Cilj pobude zato ni zgolj ena ustanova, ampak najprej regijska mreža, v kateri bi bili med seboj bolje povezani tisti, ki bolnikom in njihovim družinam že pomagajo.
Ko zdravljenje ni več mogoče, človek še vedno potrebuje oskrbo
Paliativna oskrba ni namenjena samo zadnjim uram ali dnevom življenja. Njena naloga je lajšanje težav pri ljudeh z neozdravljivo boleznijo ter pomoč pri ohranjanju čim boljše kakovosti življenja. Ob bolniku pa pogosto pomoč potrebuje tudi njegova družina.
Hospic oskrba je pomemben del tega sistema. Ne gre samo za zdravstvene postopke, ampak tudi za psihosocialno in duhovno podporo bolniku ter njegovim bližnjim, spremljanje umirajočega in pomoč svojcem v procesu žalovanja.
Slovensko društvo Hospic na Severnem Primorskem že ima svoj območni odbor v Novi Gorici, načrtovana regijska mreža pa bi povezovanje različnih izvajalcev postavila na bolj organizirano in dolgoročno finančno osnovo.
Prav pri paliativni oskrbi je namreč pomembno, da človek in njegovi svojci pomoči ne začnejo iskati šele takrat, ko se znajdejo v najtežjem trenutku, temveč da vedo, kam se lahko obrnejo in kakšna pomoč jim je na voljo.
Hiša Hospic na Sveti Gori?
Najbolj ambiciozen del pobude je ustanovitev Hiše Hospic za Severno Primorsko. Kot ena od možnih lokacij se omenja Sveta Gora nad Novo Gorico. Tam obstaja objekt, ki bi ga bilo mogoče nameniti takšni dejavnosti, vendar bi bila za to potrebna temeljita prenova. Zato projekt še zdaleč ni na točki, ko bi lahko govorili o dokončno izbrani lokaciji ali začetku del.
Sveta Gora bi bila zaradi svoje lege in okolja posebna lokacija za takšno ustanovo, toda pri odločitvi bodo pomembna predvsem precej bolj praktična vprašanja: dostopnost za bolnike in svojce, zdravstvena oskrba, kadri, stroški prenove in dolgoročno financiranje delovanja.
Zato Sveta Gora trenutno ostaja možnost, ne odločitev.
Druga možnost vodi proti Idriji
Ob Sveti Gori se v razpravah pojavlja še druga možnost, povezana s Psihiatrično bolnišnico Idrija. Tudi ta za zdaj ni potrjena kot bodoča lokacija Hiše Hospic, kaže pa, da pobudniki preverjajo več poti do istega cilja.
Prav izbira lokacije bo verjetno eden zahtevnejših delov projekta. Hiša Hospic naj bi služila prebivalcem celotne Severne Primorske, zato bo treba iskati ravnotežje med primernostjo objekta, dostopnostjo, možnostjo zdravstvene podpore in stroški.
Obenem se odpira vprašanje, ali je smiselneje temeljito obnoviti obstoječi objekt na Sveti Gori ali iskati rešitev v že obstoječem zdravstvenem okolju.
Za zdaj odgovora ni in ga tudi svet regije na prvi obravnavi pobude ni dal.
Najprej mreža, šele nato velika investicija
Prav zato je pomembno ločiti dva dela zgodbe.
Hiša Hospic je srednjeročni oziroma dolgoročnejši cilj, medtem ko bi se krepitev paliativne mreže lahko začela precej prej. Župani so se s pobudo seznanili in ji izrazili podporo, naslednji koraki pa bodo morali pokazati, kako bi se financiranje razdelilo med posamezne občine in kako bi bila mreža organizirana.
Približno 80.000 evrov skupnega letnega občinskega financiranja tako ni predviden strošek gradnje oziroma prenove Hiše Hospic. Namenjen naj bi bil strukturirani podpori mreži organizacij in ustanov, ki že zdaj pomagajo neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem.
To razlikovanje je pomembno, saj bi bila ureditev primernega objekta za Hišo Hospic povsem ločen in finančno bistveno zahtevnejši projekt.
Projekt, pri katerem bodo odločilna naslednja vprašanja
Za Severno Primorsko je prvi korak narejen: o pobudi zdaj ne razpravljajo več samo posamezne organizacije, ampak se je z njo seznanil tudi svet regije.
Toda do odprtja Hiše Hospic je še precej poti. Ni še dokončne lokacije, ni znane vrednosti investicije, prav tako še ni časovnice, kdaj bi lahko ustanova dejansko sprejela prve ljudi. Trenutno je bolj konkreten prvi del pobude – povezovanje obstoječih izvajalcev ter skupna finančna podpora 13 občin.
Če bo projekt napredoval, bo morala regija odgovoriti tudi na vprašanje, kako zagotoviti dovolj strokovnega kadra in stabilno financiranje, saj pri hospic oskrbi ni dovolj zgolj obnoviti stavbe. Potrebni so ljudje in sistem, ki lahko bolniku ter njegovim bližnjim zagotavljata pomoč takrat, ko jo najbolj potrebujejo.
Za ljudi, ki se znajdejo ob neozdravljivi bolezni, vprašanje dostopne paliativne oskrbe ni abstraktna razprava o zdravstvenem sistemu. Je vprašanje, kje in kako bodo preživeli najtežje obdobje življenja ter kakšno podporo bodo pri tem dobili njihovi svojci.
Zato bo pri severnoprimorski pobudi pomembneje od tega, ali bo na koncu izbrana Sveta Gora ali Idrija, predvsem to, ali bo regiji uspelo vzpostaviti sistem, v katerem takšna pomoč ne bo odvisna od tega, v kateri od trinajstih občin človek živi.
Spletno uredništvo Goriške novice
