Medtem ko so oči svetovne javnosti uprte v druga svetovna krizna žarišča, se v Sudanu že četrto leto odvija vojna, ki je povzročila eno največjih humanitarnih katastrof na svetu. Skoraj 19,5 milijona ljudi se sooča z akutnim pomanjkanjem hrane, okoli devet milijonov jih je razseljenih znotraj države, na stotisoče otrok pa ogroža huda podhranjenost. Prav v času zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov je Sudan znova prišel v ospredje še zaradi diplomatskega zapleta: ZDA sudanskemu de facto voditelju Abdelu Fattahu al Burhanu niso izdale vizuma za prihod v New York. Po poročanju Reutersa naj bi bila izdaja vizuma povezana celo z zahtevo, naj sprejme 90-dnevno premirje.
Vojna nekdanjih zaveznikov, ki je raztrgala državo
Sudanska vojna se je začela 15. aprila 2023, ko je boj za oblast med sudanskimi oboroženimi silami SAF in paravojaškimi Silami za hitro podporo RSF prerasel v odprt oboroženi spopad. Na eni strani je vojska pod vodstvom generala Abdela Fattaha al Burhana, na drugi RSF pod poveljstvom Mohameda Hamdana Dagala, bolj znanega kot Hemedti. Obe sili sta bili pred tem zaveznici in sta sodelovali tudi pri vojaškem prevzemu oblasti, nato pa sta se sprli predvsem glede prihodnje razdelitve oblasti in vključitve RSF v redno vojsko.
Kar se je začelo kot boj za politični in vojaški nadzor, je preraslo v vojno, katere največjo ceno plačujejo civilisti. Spopadi so zajeli velik del države, posebej hude razmere pa ostajajo v Darfurju in Kordofanu. Vojskujoči se strani sta obtoženi hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava, civilno prebivalstvo pa se poleg neposrednega nasilja spopada še z lakoto, boleznimi in razpadom osnovnih javnih storitev.
Natančnega števila mrtvih po več kot treh letih vojne pravzaprav nihče ne pozna. Dokumentirane številke govorijo o več deset tisoč žrtvah, toda humanitarni delavci in druge ocene navajajo, da bi lahko bilo mrtvih več kot 200.000. Štetje je izredno težavno zaradi nedostopnosti velikih območij, uničenega zdravstvenega sistema ter smrti zaradi lakote in bolezni, ki jih ni mogoče vedno neposredno povezati z boji.
Skoraj 20 milijonov ljudi nima dovolj hrane
Številke o lakoti pokažejo razsežnost katastrofe še bolj neposredno. Po najnovejši oceni WFP se skoraj 19,5 milijona ljudi oziroma približno dva od petih prebivalcev Sudana sooča z akutnim pomanjkanjem hrane. Več kot pet milijonov jih je v četrti, izredni stopnji prehranske ogroženosti, okoli 135.000 pa jih je bilo v zadnji podrobni analizi že uvrščenih v katastrofalno peto stopnjo.
Posebej skrb vzbujajo otroci. Organizacije WFP, FAO in UNICEF ocenjujejo, da bo letos kar 825.000 otrok, mlajših od pet let, trpelo zaradi hude akutne podhranjenosti. Brez pravočasnega zdravljenja je takšno stanje lahko smrtno nevarno.
Razmere niso posledica samo pomanjkanja hrane. Vojna je uničila tržnice, zdravstvene ustanove, vodne sisteme in kmetijsko infrastrukturo. Po podatkih agencij ZN okoli 17 milijonov ljudi nima varnega dostopa do pitne vode, 24 milijonov nima ustreznih sanitarnih pogojev, velik del zdravstvenih ustanov pa ne deluje. Hkrati državo prizadevajo izbruhi kolere, ošpic, malarije, denge in drugih nalezljivih bolezni.
Milijoni so zapustili svoje domove
Sudan je postal tudi središče ene največjih razseljenskih kriz na svetu. Po spomladanskih podatkih je bilo znotraj države razseljenih skoraj devet milijonov ljudi, milijoni drugih pa so v različnih obdobjih vojne pobegnili čez mejo.
Begunci so zatočišče iskali predvsem v Čadu, Egiptu, Južnem Sudanu, Etiopiji, Libiji, Ugandi in Srednjeafriški republiki. S tem vojna že dolgo ni več samo notranji sudanski problem. Države, ki same pogosto nimajo dovolj denarja in infrastrukture za svoje prebivalstvo, morajo sprejemati ogromno število ljudi, ki potrebujejo hrano, vodo, zdravstveno pomoč in nastanitev.
Posebej občutljive so razmere v Južnem Sudanu, kamor še vedno prihajajo ljudje iz Sudana. Tam se s hudo prehransko negotovostjo že sicer sooča približno 7,8 milijona ljudi, zaradi pomanjkanja denarja pa je ogrožena tudi pomoč beguncem.
Pomoči zmanjkuje prav takrat, ko jo potrebuje največ ljudi
Humanitarne organizacije se zdaj srečujejo še z drugim problemom: denarja preprosto ni dovolj.
WFP ocenjuje, da za svoje operacije v Sudanu do oktobra potrebuje približno 579 milijonov dolarjev. Zaradi pomanjkanja sredstev mora pomoč usmerjati predvsem v najbolj ogrožena območja, čeprav so potrebe bistveno večje. Organizacija trenutno dosega več kot štiri milijone ljudi mesečno.
Že spomladi je bil humanitarni načrt ZN za Sudan financiran le približno 20-odstotno. To pomeni zelo konkretne odločitve: komu dostaviti hrano, kje zdraviti podhranjene otroke in katere skupnosti bodo morale čakati.
WFP je ta teden opozoril, da zmanjševanje humanitarne pomoči že prizadene na stotisoče razseljenih ljudi v Sudanu ter sosednjih državah. V Tawili v Severnem Darfurju je denimo skoraj milijon razseljenih ljudi, številni pa so od humanitarne pomoči neposredno odvisni.
Ko zmanjka hrane, je problem tudi to, ali jo je sploh mogoče pripeljati
Toda niti dovolj denarja ne bi rešilo vseh težav. Eden največjih problemov ostaja dostop do ljudi.
Konflikt, napadi, administrativne ovire, uničene prometne poti in omejitve gibanja humanitarnim organizacijam preprečujejo, da bi pomoč redno dostavljale na vsa območja, kjer jo potrebujejo. Samo junija je nadaljevanje spopadov WFP preprečilo dostavo nujne pomoči približno 200.000 ljudem.
To ustvarja nevaren krog. Vojna ljudi prisili z njihovih domov, uniči pridelavo hrane in trge, nato pa zaradi iste vojne humanitarna pomoč ne more priti do ljudi, ki so od nje postali odvisni.
Organizacije ZN zato ne pozivajo samo k dodatnemu financiranju, ampak tudi k varnemu, neoviranemu in trajnemu humanitarnemu dostopu ter prekinitvi sovražnosti.
ZDA Burhanu niso izdale vizuma za Generalno skupščino ZN
Prav v času, ko se svetovni voditelji zbirajo v New Yorku, je sudanska vojna dobila še nenavaden diplomatski zaplet.
ZDA niso izdale vizuma Abdela Fattaha al Burhanu, poveljniku sudanske vojske in de facto voditelju države, ki bi moral nagovoriti Generalno skupščino ZN. Sudan je zaradi tega pozval generalnega sekretarja Antónia Guterresa, naj posreduje pri ameriških oblasteh.
Tudi ZN so izrazili zaskrbljenost. Guterresov tiskovni predstavnik Stéphane Dujarric je dejal, da je generalni sekretar globoko zaskrbljen zaradi poročil, da vizum ni bil izdan, sekretariat ZN pa je ZDA opozoril na obveznosti, ki jih imajo kot država gostiteljica sedeža Združenih narodov.
Reuters je ob sklicevanju na sudanski diplomatski vir in zahodnega analitika poročal še o precej pomembnejšem ozadju. Izdaja vizuma naj bi bila povezana z Burhanovim sprejetjem 90-dnevnega premirja, ki ga je predlagal ameriški svetovalec za arabske in afriške zadeve Massad Boulos. Ameriški State Department teh navedb javno ni potrdil.
Zato tudi ni natančno reči, da na Generalni skupščini »ni sudanskih predstavnikov«. Spor se nanaša predvsem na Burhana in njegovo delegacijo oziroma na vprašanje izdaje vizumov, Sudan pa ima pri ZN stalno predstavništvo.
Premirja prihajajo in propadajo
Diplomatskih poskusov za končanje vojne sicer ni manjkalo. Posredovanje so v različnih obdobjih vodile oziroma podpirale ZDA, Savdska Arabija, Egipt in Združeni arabski emirati, vendar trajnega premirja doslej niso dosegli.
Konflikt dodatno zapletajo regionalni interesi in zunanja podpora vojskujočim se stranem. Sudan je zaradi svoje lege ob Rdečem morju, naravnih virov in povezav z državami Bližnjega vzhoda ter Afrike geopolitično pomemben, vojna pa je ustvarila tudi obsežno vojno ekonomijo. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je letos opozoril, da trgovina z naravnimi viri in druge gospodarske mreže pomagajo vzdrževati konflikt.
Medtem se fronta premika, civilisti pa ostajajo ujeti med vojskujočima se stranema.
Vojna, o kateri svet govori premalo
Sudan je težko primerjati z drugimi vojnami zgolj po številu naslovnic. Toda razlika med obsegom humanitarne katastrofe in količino mednarodne pozornosti je očitna že iz težav humanitarnih organizacij pri zbiranju denarja.
Skoraj 19,5 milijona ljudi nima dovolj hrane. Okoli devet milijonov jih je razseljenih znotraj države. Na stotisoče majhnih otrok ogroža huda podhranjenost, milijoni ljudi nimajo varne pitne vode, humanitarnim organizacijam pa zmanjkuje denarja.
Sudanska vojna tako že dolgo ni samo spopad dveh generalov za oblast. Njene posledice se širijo čez meje države, dodatno obremenjujejo sosednje države ter ustvarjajo razmere, v katerih lakota in bolezni postajajo prav tako nevarne kot orožje.
In medtem ko se svetovni voditelji ta teden zbirajo v New Yorku, ostaja bistveno vprašanje enako kot ob začetku vojne aprila 2023: koliko ljudi mora še izgubiti dom, ostati brez hrane ali umreti, preden bo končanje vojne v Sudanu postalo ena od resničnih mednarodnih prioritet?
Spletno uredništvo
