Več kot dva milijona litrov vode, 295 ur v zraku, 31 intervencijskih dni in 23 različnih lokacij. Slovenski Air Tractorji so za seboj pustili rekordno požarno sezono, v kateri so bili posebej pomembni tam, kjer je bil dostop gasilcev po tleh izjemno težak ali celo nemogoč.
Posredovali so od zgodnje pomladi do septembra, vodo zajemali iz slovenskih jezer in morja, letos pa so slovenska gasilska letala prvič sodelovala tudi pri večji intervenciji v tujini. Po koncu uradne požarne sezone njihovo delo še ni povsem končano.
Več kot dva milijona litrov vode na požarišča
Uradna požarna sezona, ki je trajala od 15. maja do 15. septembra, se je končala z rekordom slovenskih posadk Air Tractorjev po številu posredovanj. Posadke Sektorja za izvajanje podpore gašenju iz zraka pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje so letos na intervencijah sodelovale skupno 31 dni.
Posredovale so na 23 različnih lokacijah, opravile 295 ur naleta in na požarišča odvrgle več kot dva milijona litrov vode. Samo med uradno požarno sezono so zabeležile 27 intervencijskih dni.
Letošnje poletje so zaznamovali visoke temperature, suša in obdobja zelo velike požarne ogroženosti. Konec julija je bila denimo zelo velika požarna ogroženost razglašena za del zahodne Slovenije, velika pa za celotno državo. Po navedbah URSZR je prav zgodnje posredovanje v več primerih pomagalo preprečiti nadaljnje širjenje požarov.
Prvič so vzleteli že marca
Čeprav požarno sezono običajno povezujemo predvsem s poletjem, so imele slovenske posadke prvo intervencijo precej prej. Prvič so letos posredovale že 12. marca v Lučah.
Sledili so meseci usposabljanj in intervencij, največ dela pa je bilo pričakovano v času visokih temperatur in suše. Zadnja intervencija v letošnji uradni statistiki je bila 7. septembra na območju Kranjske Gore.
Prav sposobnost hitrega odziva je ena ključnih prednosti namenskih letal. Air Tractorji ne nadomeščajo gasilcev na tleh, temveč jim omogočajo podporo iz zraka, posebej pomembno pri požarih na strmih, visokogorskih ali drugače težko dostopnih območjih.
Nad Bovcem 237.000 litrov vode
Kako pomembna je lahko zračna pomoč, se je pokazalo konec julija ob požaru na Planji nad Bovcem. Zaradi strmega in težko dostopnega terena so bila letala pomemben del intervencije.
Že 31. julija so Air Tractorji opravili 35 odmetov in odvrgli 105.000 litrov vode. Naslednja dva dneva so vsak dan izvedli po 22 odmetov oziroma odvrgli po 66.000 litrov.
V samo treh dneh je to pomenilo 79 odmetov in skupno 237.000 litrov vode. Pri intervenciji so sodelovale tudi helikopterske posadke Slovenske vojske, gasilci pa so delo nadaljevali na terenu.
Takšni požari pokažejo tudi omejitve klasičnega gašenja. Ko do ognja ni mogoče priti z gasilskim vozilom ali ko je teren za ljudi izjemno zahteven, lahko zračne sile v zelo kratkem času na žarišče dostavijo velike količine vode.
Nad Srednjim Vrhom več kot pol milijona litrov
Še večji obseg zračnega gašenja je zahteval avgustovski požar nad Srednjim Vrhom v občini Kranjska Gora. Ogenj je izbruhnil 7. avgusta, po podatkih URSZR ga je najverjetneje povzročil udar strele.
Požar je zajel približno štiri hektarje strmega in težko dostopnega območja. Dostop z gasilskimi vozili ni bil mogoč, zato je velik del gašenja potekal iz zraka.
V petih intervencijskih dneh so Air Tractorji opravili kar 184 odmetov in odvrgli 552.000 litrov vode. Samo prvi dan so izvedli 67 odmetov in na požarišče spustili 201.000 litrov vode.
Pri tej intervenciji so amfibijski Air Tractorji vodo zajemali neposredno iz Bohinjskega jezera, kolesno različico pa so polnili na Brniku. Sodelovali so tudi helikopterji Slovenske vojske, ki so vodo zajemali iz jezera Jasna in bazena pri Srednjem Vrhu.
Po vodo v Bohinjsko jezero, morje in celo čez mejo
Posadke so morale letos vodo zajemati na številnih različnih lokacijah. Med najpogosteje uporabljenimi so bili Bohinjsko jezero, morje, območje Brežic, Mariborski otok in Velenjsko jezero.
Ko so okoliščine to zahtevale, so vodo zajemale tudi zunaj Slovenije. Med uporabljenimi lokacijami sta bila avstrijsko jezero Weißensee in italijansko Lago di Cavazzo, uporabljali pa so tudi Tržaški zaliv. Kolesno različico Air Tractorja, ki vode ne more zajemati med vožnjo po vodni gladini, so pretežno polnili na letališčih Brnik in Portorož.
Prav možnost amfibijskih različic, da vodo zajamejo na primerni vodni površini in se nato hitro vrnejo nad požarišče, omogoča ponavljanje odmetov v kratkih časovnih intervalih.
Letos prvič tudi na večji intervenciji v tujini
Letošnja sezona je prinesla še en mejnik. Slovenska letala so avgusta prvič sodelovala pri večji gasilski intervenciji zunaj države.
Na prošnjo italijanske civilne zaščite so slovenske posadke pomagale pri gašenju požara v Karnijskih Alpah pri Amaru. V štirih dneh so po objavljenih podatkih izvedle 233 odmetov ter na požarišče odvrgle 699.000 litrov vode.
Šlo je za pomemben korak tudi z vidika mednarodnega sodelovanja. Požari se ne ustavijo na državnih mejah, države pa si ob večjih nesrečah pomagajo z zmogljivostmi, ki jih imajo v določenem trenutku na voljo.
Slovenske posadke so s tem dobile tudi izkušnjo delovanja v drugačnem okolju in v sodelovanju s tujimi službami.
Slovenski piloti nabirali dragocene izkušnje
Pri letošnjih operativnih nalogah so sodelovali trije slovenski piloti, usposobljeni za samostojno izvajanje operativnih nalog, in trije tuji piloti, ki so bili v Sloveniji v času požarne sezone.
Rekordno število intervencij je slovenskim pilotom omogočilo pridobivanje izkušenj, ki jih pri takšnem delu ni mogoče nadomestiti zgolj z usposabljanjem. Letenje nizko nad zahtevnim terenom, približevanje območju požara, dim, veter in natančen odmet vode zahtevajo posebno znanje in veliko izkušenj.
URSZR zato napoveduje nadaljevanje usposabljanja kadra. Pridobljene izkušnje bodo analizirali in jih uporabljali pri nadaljnjem razvoju slovenskih zmogljivosti za gašenje iz zraka.
Konec požarne sezone ne pomeni, da so letala parkirana
S 15. septembrom se je uradna požarna sezona končala, vendar to ne pomeni, da nevarnosti požarov ni več oziroma da letala do prihodnjega poletja ne bodo uporabljena.
Požar v naravi lahko izbruhne tudi zunaj obdobja največje požarne ogroženosti – letošnja prva intervencija 12. marca je najboljši dokaz za to. Zmogljivosti za gašenje iz zraka zato ostajajo del sistema zaščite in reševanja tudi zunaj glavne sezone.
Letošnje številke pa kažejo, kako intenzivno je bilo njihovo delo: 31 intervencijskih dni, 23 lokacij, 295 ur naleta in več kot dva milijona litrov vode, odvržene na požarišča. Ob požarih na Planji in nad Srednjim Vrhom se je pokazalo predvsem, kako pomembna je zračna podpora tam, kjer je dostop s tal omejen ali nemogoč.
Rekordna sezona se je tako končala z izkušenejšimi slovenskimi posadkami in prvo večjo intervencijo čez mejo. Hkrati pa je pokazala nekaj bistvenega: Air Tractorji niso zamenjava za gasilce na tleh, ampak orodje, ki jim lahko pri hitrem omejevanju požara kupi dragocen čas.
Spletno uredništvo Goriške novice
