Slovenija je privlačna destinacija za tuje lastnike nepremičnin, katerih število je v porastu. Podatki razkrivajo, da je v Sloveniji kar 25.769 tujih fizičnih oseb, ki imajo v lasti ali solasti nepremičnine. To predstavlja 2,3 odstotka vseh fizičnih lastnikov v državi, kar pomeni, da je vsak 44. lastnik nepremičnine v Sloveniji tujec. Ti lastniki so razpršeni po vseh 212 občinah in imajo lastniški delež v 109.589 parcelah in 26.996 delih stavb. Glavni igralci na tem področju so državljani Italije, Hrvaške, Nemčije, Avstrije ter Bosne in Hercegovine.
Tuje lastništvo: Raznolikost in razporeditev
Podatki Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) kažejo, da tujci v Sloveniji ne kupujejo zgolj prestižnih nepremičnin na Obali ali v Ljubljani. Lastniška struktura je precej raznolika. Od 26.996 delov stavb, ki so v lasti tujcev, jih je 55,7 odstotka namenjenih za stanovanjsko rabo, kar vključuje enostanovanjske stavbe in stanovanja v večstanovanjskih stavbah. Preostalih 44,3 odstotka zajema širok spekter nepremičnin, vključno s kmetijskimi objekti, garažami, poslovnimi prostori in drugimi vrstami nepremičnin.
Italijani in Hrvati: Glavni igralci na trgu
Največ nepremičnin v Sloveniji imajo v lasti Italijani in Hrvati, ki skupaj predstavljajo 38 odstotkov vseh tujih lastnikov. Italijanski državljani so lastniki 29.924 parcel, medtem ko imajo Hrvati v lasti 17.550 parcel. Razlika v številu parcel kaže na to, da Italijani pogosto kupujejo večje število parcel v primerjavi s Hrvati. Avstrijci in Nemci se prav tako uvrščajo visoko na lestvici, sledita pa jim Bosanci in Srbi.
Raznolikost nepremičnin: Od garsonjere do hleva
Tuje nepremičninsko lastništvo v Sloveniji ni omejeno le na stanovanjske enote. Evidentirano je 5.800 kmetijskih delov stavb, kot so hlevi in zidanice, ter 1.772 garaž in 1.019 kleti. To kaže na širok spekter interesov tujih lastnikov, ki segajo od kmetijskih zemljišč do poslovnih prostorov. Poleg tega so v lasti tujcev tudi številna kmetijska zemljišča in gozdovi, ki obsegajo več kot 90 odstotkov celotne evidentirane površine.
Koper: Središče tujega lastništva
Občina Koper izstopa kot osrednja točka tujega nepremičninskega lastništva, s 16.663 parcelami, kjer je med lastniki vsaj en tuji državljan. Poleg parcel ima Koper tudi 1.217 delov stavb v tuji lasti. Geografska bližina Italiji in obalna lega prispevata k temu, da je Koper privlačna lokacija za tuje vlagatelje. Nasprotno pa Ljubljana izstopa po številu delov stavb v tuji lasti, kar kaže na visoko povpraševanje po stanovanjih v prestolnici.
Mešano lastništvo: Skupna uporaba z domačimi lastniki
Kar 68.695 parcel je v mešanem lastništvu, kjer si tujci delijo lastništvo s slovenskimi državljani. To kaže na pogostost mešanega lastništva pri zemljiščih, medtem ko je pri delih stavb pogostejše izključno tuje lastništvo. Tovrstna struktura lastništva nakazuje kompleksnost trga, kjer se domače in tuje interese pogosto prepletajo.
Tujci so v Sloveniji prisotni v vseh segmentih nepremičninskega trga, od stanovanj do kmetijskih zemljišč. Njihovo lastništvo je razpršeno po celotni državi, s pomembnimi središči v Kopru in Ljubljani. Raznolikost lastništva kaže na širok spekter interesov, ki jih tujci izkazujejo do slovenskih nepremičnin.
Spletno uredništvo Naša Primorska
