Na Peršmanovi domačiji, znani po tragičnem dogodku, kjer so nacisti ob zaključku druge svetovne vojne pobili 11 članov dveh slovenskih družin, je 27. julija lani potekala obsežna policijska racija. Ta je bila izvedena med antifašističnim taborom, ki so ga organizirali slovenski študenti, pod pretvezo suma kršitev zakonov o varstvu narave in kampiranju.
Dogodek je močno odmeval med slovensko manjšino ter v Sloveniji.
Mešani občutki ob obletnici
Thomas Vouk, ki je sodeloval pri obeležitvi obletnice, izraža mešane občutke. Na eni strani pozitivno ocenjuje poročilo komisije avstrijskega notranjega ministrstva, ki je ugotovila nezakonitost in nesorazmernost racije, vendar brez namernega usmerjanja proti slovenski skupnosti ali spominskemu centru Peršman.
Po drugi strani pa politične in pravne posledice še vedno niso bile naslovljene.
Poudarek na izobraževanju
Komisija je priporočila izobraževanje policistov o zgodovini koroških Slovencev, kar je avstrijsko notranje ministrstvo tudi začelo izvajati. Werner Sadovnik, član komisije in potomec družine, katere člane so leta 1945 ubili na domačiji, izraža zadovoljstvo nad tem korakom. Prvi policisti so že obiskali muzej na Peršmanovi domačiji, kar ocenjuje kot pomemben korak k boljšemu razumevanju zgodovine slovenske narodne skupnosti.
“Dobil sem odzive, da je to bilo zelo koristno in seveda za marsikoga prvi stik z zgodovino slovenske narodne skupnosti, se pravi, da to zagotovo učinkuje,”
Nova pravila za policijsko ukrepanje
Objavljena so bila tudi priporočila notranjega ministrstva policijskim enotam glede ukrepanja na spominskih mestih. Ta vključujejo povezovanje z organizatorji pred ukrepanjem, razumevanje pomena kraja in empatično ravnanje. Vouk meni, da bi upoštevanje teh priporočil lahko preprečilo lansko racijo.
“Če bi ta priporočila upoštevali že pred letom dni, do te policijske akcije seveda nikoli ne bi prišlo,” je prepričan Vouk.
Odsotnost političnih posledic
Vouk in Sadovnik poudarjata, da kljub jasnim poročilom še vedno ni političnih ali pravnih posledic sporne policijske akcije. “Ne vem, na kaj čakajo, če imajo tako jasna priporočila,” se sprašuje Vouk. Sadovnik pa izraža vero v pravno državo in upa na jasen zaključek incidenta.
Koroška Slovenka in poslanka Zelenih, Olga Voglauer, je opozorila, da so bile pred enim letom prekoračene meje pravne države. Zahteva hiter zaključek preiskave in popolno preglednost. Po njenem mnenju morajo odgovorni prevzeti odgovornost za morebitne nepravilnosti. Peršmanova domačija mora ostati kraj spomina na nacistične zločine in protifašistični odpor, ne pa simbol pravnih prekoračitev.
Odvetniški postopki in protesti
Vouk, odvetnik udeležencev tabora na Peršmanovi domačiji, je pojasnil, da so uvedli pet postopkov zaradi napačnega parkiranja in enega zaradi napačno postavljenega šotora, skupna višina kazni pa znaša 400 evrov. “Ampak samo te številke pravzaprav povedo vse, da je ta policijska akcija bila kratko malo provokacija in nič drugega,” je poudaril.
V letu po incidentu se je polarizacija v družbi na avstrijskem Koroškem umirila, obisk Peršmanovega muzeja pa se je povečal. Sadovnik je izrazil pomembnost večje zavesti o odporu koroških Slovencev proti nacizmu v avstrijski javnosti. Prav tako je zaprosil avstrijsko pravosodno ministrstvo za znanstveno raziskavo poboja na Peršmanovi domačiji leta 1945.
Zagovorniki antifašističnega kampa so medtem organizirali protest pred okrajnim glavarstvom v Velikovcu pod geslom “Eno leto brez konsekvenc”.
Spletno uredništvo Toti Maribor
