V občini Šentjernej, natančneje v Stražniku, domačini opozarjajo na vse večje težave, s katerimi se soočajo zaradi poškodovanja poljščin, hrupa in drugih prekrškov, ki jih pripisujejo posameznikom iz romskih naselij. Kljub številnim prijavam se počutijo, kot da jih država pušča na cedilu. Incidenti se ponavljajo, ljudje pa so vse bolj obupani in jezni.
Vsakodnevno delo lahko izgine čez noč
Za kmeta je njiva veliko več kot le kos zemlje; vanjo vlaga ure dela, trud, in upanje v dober pridelek. Toda pretekli vikend je v Stražniku nekdo ponoči poškodoval koruzo, domačinu pa pustil materialno škodo in veliko vprašanj, kdo je za to odgovoren in zakaj se to dogaja. Ljudska iniciativa Šentjernej opozarja, da to niso osamljeni primeri. Prebivalci okoliških krajev se pogosto srečujejo s podobnimi težavami, kar jih pušča v negotovosti in strahu.
Vaščani Stražnika so v zadnjem času večkrat prijavili različne prekrške svojih romskih sosedov, med drugim glasno glasbo ponoči in parkiranje na zasebnih zemljiščih. Po uničenju koruze se pojavlja vprašanje, ali je šlo za maščevanje. Kljub temu ni jasnih dokazov, kdo je bil odgovoren, vendar negotovost prebivalce še dodatno vznemirja. Občutek, da so sami in brez zaščite, se le še povečuje.
Potrebna je varnost, ne privilegiji
Materialna škoda je ocenljiva, vendar je veliko težje izmeriti strah, jezo in nemoč, ki jih občutijo domačini. Želijo si le varnost, ki bi jim omogočila mirno življenje in delo na svojih zemljiščih. Nepretrgan občutek negotovosti in pomanjkanje ukrepanja s strani države jih vse bolj jezi. Policija sicer posreduje, a trajne rešitve še vedno ni na vidiku.
»Vsako namerno uničevanje tuje lastnine je nesprejemljivo in bi moralo biti ustrezno raziskano ter strogo sankcionirano,«
so zapisali v Ljudski iniciativi Šentjernej. Od države pričakujejo več kot le beleženje prijav. Želijo si hitre preiskave, jasne kazni za kršitelje in sodelovanje vseh vpletenih institucij. Pomembno je, da se odgovornost pripiše konkretnim posameznikom, ne pa celotni skupnosti. Na Stražniku je ostala uničena koruza, a rana, ki je ostala med ljudmi, je veliko globlja.
Ko opozorila predolgo ostajajo brez odgovora, postane jeza neizogibna. Domačini se počutijo zapuščene in sporočajo, da je njihovega potrpljenja vse manj.
