Vlada Republike Slovenije je potrdila novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki podaljšuje prehodno obdobje do 31. januarja 2028. Državna sekretarka na ministrstvu za finance, Maja Hostnik Kališek, je pojasnila, da bodo v tem obdobju pri ugotavljanju gmotnega položaja vlagateljev še naprej veljali podatki o nepremičninah in njihovih vrednostih, kot so bili evidentirani 26. marca 2020.
S tem se preprečuje, da bi morali centri za socialno delo odločati na podlagi novih podatkov brez ustrezno prilagojenih informacijskih rešitev.
Razlogi za podaljšanje prehodnega obdobja
Obstoječa ureditev predvideva, da bi moralo ministrstvo do konca julija 2026 preveriti premoženjske cenzuse in prilagoditi zakonodajo. Maja Hostnik Kališek je pojasnila, da zaradi obsežnih vsebinskih in informacijskih prilagoditev tega ni bilo mogoče dokončati do 31. julija. Posledično novela zakona preprečuje nastanek situacij, kjer bi zastareli premoženjski cenzusi povzročili zamude pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev, kar bi negativno vplivalo na socialni položaj najranljivejših prebivalcev.
“Takšna situacija bi lahko povzročila zamude pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev in negativno vplivala na socialni položaj najbolj ranljivih prebivalcev,” je opozorila državna sekretarka.
Podpora in kritika koalicijskih poslanskih skupin
Koalicijske poslanske skupine so soglasno poudarjale nujnost sprejetja zakonodajnih sprememb za nemoteno izvajanje pravic iz javnih sredstev. Aleksander Gungl iz NSi, SLS in Fokus je izpostavil, da bi brez prehodne prilagoditve zakona številni upravičenci izgubili socialne pravice, kar bi bilo v nasprotju z načelom socialne države.
“Če bi nove vrednosti začeli uporabljati brez prehodne prilagoditve zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zakona o socialnovarstvenih prejemkih ter povezanih informacijskih rešitev, bi lahko številni upravičenci izgubili posamezne socialne pravice, čeprav se njihov dejanski materialni položaj ni spremenil,” je poudaril Gungl.
Poslanska skupina Levice in SD
Tudi v Levici so podprli podaljšanje prehodnega obdobja. Vladimir Šega je pojasnil, da je prejšnje vodstvo ministrstva imelo več sestankov za zagotovitev nemotenega izvajanja ugotavljanja premoženjskega stanja. Prav tako v SD poudarjajo nujnost podaljšanja obdobja, čeprav opozarjajo na dolgotrajno nezmožnost države za vzpostavitev sistema za izmenjavo informacij.
“Ugotovljeno je bilo, da nadgradnja, ki bi zagotovila nemoteno izvajanje ugotavljanja premoženjskega stanja, ni možna oziroma je potrebno spremeniti področno zakonodajo,” je pojasnil Šega.
Kritike poslanske skupine Svoboda
V poslanski skupini Svoboda so bili do podaljšanja kritični. Klemen Boštjančič je izpostavil, da podaljšanje omogoča uporabo zastarelih vrednosti nepremičnin pri približno 30.000 upravičencih, kar pomeni neenako obravnavo.
“Če za eno skupino še naprej uporabljamo zastarele podatke o premoženju, to ni več vprašanje socialne politike, ampak vprašanje enakosti pred zakonom in pravične razdelitve sredstev,” je bil jasen Boštjančič.
Podaljšanje prehodnega obdobja pri vrednotenju nepremičnin je tako ključno za zagotavljanje pravične obravnave upravičencev, vendar hkrati izpostavlja potrebo po hitri izboljšavi informacijskega sistema države.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
