Kmetje po Sloveniji, zlasti v Pomurju, se soočajo s paradoksom, ki ga prinaša letošnja letina pšenice. Kljub zadovoljivi količini in kakovosti žetve, ki je presenetila mnoge, so odkupne cene nižje od lanskih, kar povzroča zaskrbljenost med pridelovalci. Kmetje opozarjajo, da trenutne cene ne pokrivajo niti osnovnih stroškov pridelave, in pričakujejo pomoč države.
V Sloveniji je s pšenico posejanih okoli 28 tisoč hektarjev, od katerih je 15 tisoč v Pomurju. Kljub temu, da žetev poteka uspešno, kmetje izražajo razočaranje nad odkupnimi cenami, ki so nižje od pričakovanih. Franc Küčan iz Tešanovcev je opozoril, da stroški pridelave pšenice srednje kakovosti znašajo med 270 in 280 evrov na tono, medtem ko trg ponuja le od 160 do 200 evrov.
Vpliv vremena na pridelke
Poleg pšenice, ki je v glavnem že spravljena, pridelovalce skrbi tudi za druge poljščine, kot so koruza, oljna buča, soja, sončnica in krompir. Zaradi suše in vročine, ki prizadeneta predvsem peščena tla, je prihodnost teh pridelkov negotova. Boštjan Ferenčak iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota je poudaril, da je koruza med najbolj ogroženimi pridelki.
Kmetje se zavedajo, da se tržne razmere v Evropi spreminjajo, vendar pričakujejo, da bo država priskočila na pomoč, saj se ne morejo meriti z velikimi trgi. Ena izmed možnih rešitev, ki jo predlagajo, je subvencija pri nakupu semena.
“To je katastrofa, da mora kmet za kilogram semenske pšenice dati štiri kilograme pridelane pšenice,” je dejal Küčan.
Letina pšenice, ki je letos sicer dobra, je le del večje slike izzivov, s katerimi se soočajo slovenski kmetje. V prihodnosti bo pomembno zagotoviti, da bodo pridelovalci deležni ustrezne podpore, ki bo omogočila trajnostno in konkurenčno kmetovanje v Sloveniji.
Spletno uredništvo Toti Maribor
