V spominskem centru v Potočarih, Bosna in Hercegovina, bo danes potekala osrednja slovesnost ob 31. obletnici genocida v Srebrenici. V tem tragičnem dogodku so sile bosanskih Srbov julija 1995 v nekaj dneh ubile več kot 8000 Bošnjakov. Ob tej priložnosti bodo pokopali posmrtne ostanke desetih žrtev, odkrite v množičnih grobiščih po državi.
Najmlajša med njimi je bila stara komaj 20 let, najstarejša pa 56 let.
Tragična zgodovina Srebrenice
Genocid v Srebrenici se je začel 11. julija 1995, ko so enote vojske Republike Srbske pod poveljstvom Ratka Mladića zavzele mesto, ki je bilo pod zaščito Združenih narodov. Kljub temu, da so prebivalci poiskali zatočišče pri nizozemskih modrih čeladah, ti niso uspeli preprečiti masakra. Do 19. julija so srbske sile pobile najmanj 8372 Bošnjakov, večinoma moških in dečkov. Medtem so približno 25.000 žensk, otrok in starejših prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH.
Posledice in iskanje pravice
V spominskem centru v Potočarih je trenutno pokopanih 6772 žrtev genocida, 250 pa jih je na željo svojcev pokopanih drugod po državi. Več kot tisoč žrtev še vedno velja za pogrešane. Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zaradi genocida v Srebrenici na dosmrtni zapor obsodilo več vojnih zločincev, vključno z Radovanom Karadžićem in Ratkom Mladićem.
Spominjanje in opozorila
Evropska unija in Združeni narodi ob obletnici opozarjajo na pomen ohranjanja zgodovinske osveščenosti in spomina na žrtve. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je poudaril, da je spominjanje na Srebrenico ključno za preprečevanje revizionizma in poudarjanje odgovornosti. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas in evropska komisarka za širitev Marta Kos sta izpostavili, da genocid v Srebrenici sodi med najtemnejše epizode evropske zgodovine ter pozvali k gradnji mirnih družb in zaščiti temeljnih vrednot.
Politične razmere in spomini
V Federaciji BiH je danes dan žalosti, medtem ko Republika Srbska genocida ne priznava. Ta delitev se odraža tudi na politični sceni, kjer oblasti v Banjaluki vztrajno zavračajo priznanje pokola kot genocida. EU ostaja zavezana podpori Bosne in Hercegovine v njenih prizadevanjih za evropsko prihodnost kot suverene, združene in demokratične države.
Spletno uredništvo
