Predsednik stranke Resni.ca, Zoran Stevanović, je v nedavnem intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo razkril svoja stališča glede intervencijskega zakona, ki ga je vložil skupaj s stranko Demokrati in zavezništvom okoli NSi-ja. Če bo ustavno sodišče dovolilo referendum o zakonu, bo Stevanović aktivno zbiral podpise za njegovo izvedbo, saj verjame, da mu to prinaša zmago z rezultatom 70:30 v korist zakona.
S tem želi pokazati, da se ne boji zavrnitve zakona, čeprav priznava, da se znajde v neprijetnem položaju kot zagovornik referendumov, obenem pa mora spoštovati ustavo in njene politične meje.
Komunikacija z javnostjo in poslanski kodeks
Stevanović se zavzema za strožje sankcije kršitev poslanskega kodeksa, saj meni, da bi to umirilo “problematične poslance”. Prav tako razmišlja o primernosti komunikacije poslancev, vključno z njim samim, na družbenih omrežjih. Po eni strani bi morali te platforme ločevati od uradne komunikacije, po drugi strani pa priznava, da bi poslanec moral biti nenehno pozoren na svojo retoriko in vedenje.
Stranka Resni.ca, ki je v državni zbor vstopila s petimi poslanci, meni, da trenutni volilni sistem deluje kot igra na srečo. Stevanović je prepričan, da bi uvedba preferenčnega glasu in možnost e-volitev spodbudila večjo volilno udeležbo, predvsem med mladimi, in omogočila volilnemu telesu, da v parlament pripelje ljudi, ki jih dejansko podpira.
Afera Black Cube in njen vpliv
Afera Black Cube je po mnenju Stevanovića še dodatno polarizirala volilno telo, kar je privedlo do taktiziranja volivcev, ki so glasovali proti določeni stranki, namesto da bi podprli novo politiko. Stevanović poudarja, da je treba preiskati vse, ki so pridobili posnetke, saj so bili ti očitno pridobljeni nezakonito, in predlaga stroge ukrepe proti kršitvam. Afera bo obravnavana na dveh preiskovalnih komisijah državnega zbora, vendar Stevanović dvomi, da bodo komisije delovale brez političnih obračunavanj.
Izstop iz Nata in opozicijska prizadevanja
Stevanović se zavzema za referendum o izstopu iz Nata, kar vidi kot možno točko povezovanja z Levico. Stranka Resni.ca, kljub odsotnosti iz desne vlade, namerava zastaviti cilje, ki bi jih podpirala kot opozicijska stranka, in si želi, da bi tudi opozicijske stranke, kot so Svoboda, Levica in SD, predlagale koristne pobude.
Preiskovalne komisije in nevladne organizacije
Ena od preiskovalnih komisij bo preverjala financiranje nevladnih organizacij. Stevanović je kritičen do tistih, ki se predstavljajo kot del civilne družbe, a v resnici delujejo kot podaljšek političnih strank. Zagotavlja, da ima enaka merila za vse organizacije, ne glede na politična stališča. Glede kazenske ovadbe poslanke Resni.ce Katje Kokot zoper nevladnika Filipa Dobranića pa poudarja, da se vsak posameznik lahko počuti ogroženega in se odloči za pravne ukrepe.
Politična povezovanja in načrti za prihodnost
Stevanović je razkril, da je ideja o oblikovanju tretjega stebra z Demokrati in trojčkom NSi, SLS, Fokus vzniknila po volitvah. Povezujejo se s strankami s sorodnimi programi, kar je potekalo vzporedno s pogovori pri prvaku Svobode Robertu Golobu. Stevanović je postal kandidat za predsednika DZ, ker ni bilo drugih ambicij iz strank tretjega stebra. Pri pripravi zakona o posebnem protikorupcijskem organu, t.i. Skoku, se strokovni sodelavci Demokratov posvetujejo z njim.
Po odločitvah o podpori Janezu Janši je iz stranke Resni.ca izstopil del članstva, vendar Stevanović trdi, da pridobivajo več pristopnih izjav kot odstopnih. Ponosno priznava, da je populist, saj zagovarja ljudi v odnosu do elite. Zanj elite predstavljajo tiste, ki politiko upravljajo iz ozadja za lastno korist, medtem ko on sam deluje neodvisno.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
