Slovenija se je z 38,3 opravljenimi delovnimi urami na teden uvrstila med države z najdaljšim delovnim časom v Evropski uniji, vendar so njeni zaposleni manj produktivni, razkriva nedavna analiza Eurostata. Povprečni delovni teden v EU je lani trajal 35,9 ure, kar je manj kot leta 2015, ko je znašal 36,9 ure.
Kako je možno, da Slovenci delajo več, a ustvarijo manj?
Razlike v delovnem času med evropskimi državami
Podatki Eurostata razkrivajo, da je imel najdaljši delovni teden v Evropi Grčija s 39,6 urami, sledili sta ji Bolgarija in Poljska s 38,7 urami, Litva z 38,4 urami in nato Slovenija.
Medtem pa so zahodno- in severnoevropske države, ki veljajo za bolj razvite, poročale o krajšem delovnem tednu.
Nizozemska je z 31,9 urami imela najkrajši teden, sledile so Nemčija in Danska (33,9 ure), Avstrija (34,0 ure), Belgija (34,3 ure) in Finska (34,7 ure).
Produktivnost dela: Slovenci zaostajajo
Ko je govora o produktivnosti, ki se meri z ustvarjenim realnim BDP na opravljeno delovno uro, je slika precej drugačna.
Irska, ki je po delovnih urah pod povprečjem EU, vodi s produktivnostjo, ki dosega 225 % povprečja unije. Za njo so Luksemburg (153 %), Belgija (130 %), Danska in Nizozemska (nad 114 %) ter Avstrija (več kot 111 %).
Najbolj razvita gospodarstva EU so nad povprečjem, medtem ko so države iz južne, srednje in vzhodne Evrope, vključno s Slovenijo, pod povprečjem.
Slovenija med državami z nižjo produktivnostjo
Slovenija se je s skoraj 86 % povprečne produktivnosti EU uvrstila na 17. mesto med članicami. Medtem ko je njen delovni čas nad povprečjem, je produktivnost še vedno pod povprečjem EU.
Na dnu lestvice so bile Bolgarija (59 %), Grčija (67 %), Latvija (70 %) in Madžarska (nekaj nad 73 %).
Slovenska nizka produktivnost je lahko posledica več dejavnikov, vključno z manjšo uporabo naprednih tehnologij, nižjimi naložbami v raziskave in razvoj ter manj ugodno poslovno okolje.
Prav tako je lahko povezana s strukturo gospodarstva, kjer prevladujejo panoge z nižjo dodano vrednostjo.
Potencialne rešitve
Za izboljšanje produktivnosti bi Slovenija lahko spodbujala inovacije, vlagala v izobraževanje in usposabljanje delovne sile ter izboljšala poslovno okolje. Povečanje učinkovitosti bi lahko zmanjšalo dolge delovne ure in izboljšalo kakovost življenja zaposlenih.
Povzetek raziskave Eurostata nam ponuja zanimiv vpogled v delovne navade po Evropi in poudarja potrebo po prilagoditvah za izboljšanje produktivnosti v Sloveniji.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
