V zadnjem času se v Ljubljani krepi nasprotovanje gradnji sežigalnice odpadkov, ki jo načrtujejo v mestni občini. Člani delovne skupine Zdravniške zbornice Slovenije, skupaj z zdravniki iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, opozarjajo, da bi takšna infrastruktura lahko imela resne posledice na zdravje prebivalcev.
Po njihovih besedah sežiganje odpadkov sprošča toksične snovi v okolje, kar bi lahko dodatno poslabšalo že tako onesnažen zrak v prestolnici.
Zdravstvena tveganja zaradi sežiganja odpadkov
Strokovni svet UKC Ljubljana je že leta 2024 posvaril Ministrstvo za okolje in prostor (MOPE) pred morebitnimi negativnimi vplivi sežigalnice na zdravje. Pri sežiganju se sproščajo številni škodljivi elementi, vključno z rakotvornimi prašnimi delci PM, dioksini in furani. Ti delci se lahko pogreznejo globoko v pljuča in celo preidejo v krvni obtok, kar lahko sproži sistemska vnetja v telesu.
Prebivalci mest, kjer se nahajajo sežigalnice, pogosto kažejo povečano incidenco rakavih obolenj. Poleg tega onesnažen zrak povečuje tveganje za astmo, bolezni srca in ožilja ter druge zdravstvene težave, vključno z motnjami v razvoju pri otrocih.
Dioksini in furani
Dioksini in furani so skupina visoko toksičnih organskih onesnaževal, ki nastajajo pri nepopolnem zgorevanju odpadkov. Dolgotrajna izpostavljenost tem snovem lahko povzroči resne zdravstvene težave, vključno z rakom in hormonskimi motnjami.
Delci PM2,5
Delci PM2,5 so drobceni delci v zraku, ki lahko prodrejo globoko v pljuča in preidejo v krvni obtok, kar povzroča sistemska vnetja ter povečuje tveganje za srčno-žilne in dihalne bolezni.
Pritiski zaradi že obstoječega onesnaženja
Ljubljana se že danes sooča z resnimi težavami glede kakovosti zraka. V poročilu Evropske agencije za okolje iz leta 2025 je Ljubljana zasedla 709. mesto med 761 evropskimi mesti glede kakovosti zraka. To pomeni, da je slabši zrak kot v Ljubljani le v približno 7 % mest v Evropi.
Posledice so že opazne, saj otroci v Ljubljani pogosteje zbolevajo za astmo, odrasli pa za pljučnim rakom. Število obiskov urgence zaradi poslabšanja pljučnih in srčnih bolezni se povečuje, kar prispeva k prezgodnji smrtnosti.
Logistične in okoljske ovire
Načrtovana sežigalnica bi dnevno predelala 400 ton odpadkov, kar bi dodatno obremenilo promet in poslabšalo kakovost zraka. Ljubljanska kotlina ni primerna za takšno napravo zaradi specifičnih meteoroloških pogojev, ki bi omogočili kopičenje strupenih snovi nad mestom.
Temperaturni obrat ali inverzija
Temperaturni obrat je meteorološki pojav, kjer toplejši zrak deluje kot pokrov, ujame hladnejši zrak pri tleh in preprečuje razpršitev onesnaževal. To vodi do kopičenja smoga, kar je še posebej izrazito v kotlinah, kot je ljubljanska.
Gradnja visokega dimnika, kot je predvidena, ne bi rešila tega problema. Tudi če bi bil dimnik visok 220 metrov, bi onesnaževala ostala ujeta pod temperaturnim obratom, kar bi še poslabšalo razmere za prebivalce Ljubljane.
Alternativne rešitve in pričakovanja
Zdravniki poudarjajo, da sežiganje odpadkov ni dolgoročna rešitev za podnebno nevtralnost ali trajnostno ravnanje z odpadki. Namesto tega pozivajo k iskanju alternativ, ki bi bile bolj skladne z idejo krožnega gospodarstva in zelenega prehoda.
Pričakujejo, da vlada in MOPE ne bosta podelila koncesije za sežigalnico v Ljubljani, saj bi to pomenilo dolgoročno obremenitev za zdravje in okolje.
