Skoraj vsak dan na portalu Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) zasledimo poročila o gasilskih intervencijah, kjer rešujejo ljudi ujetih v dvigalih. Čeprav se tovrstni dogodki morda zdijo vsakodnevna rutina, predstavljajo za gasilce zahtevne naloge, ki zahtevajo hitro in strokovno posredovanje.
Zanima nas, koliko takšnih primerov se dejansko zgodi in kateri so najpogostejši razlogi za zastoje ali okvare dvigal. Zato smo se obrnili na pristojne na URSZR, da pridobimo podrobnejše informacije.
Več kot 1.200 reševanj v dveh letih
V zadnjih dveh letih je URSZR zabeležila skupno 1.267 intervencij, povezanih z reševanjem oseb iz dvigal – 572 v letu 2024 in 695 v letu 2025. Več kot 95 odstotkov teh posredovanj obsega neposredno reševanje oseb, kar vključuje odpiranje vrat, varno izpustitev ujetih oseb, izklop dvigal in obveščanje serviserjev. Podatki kažejo, da so gasilci redno angažirani pri tovrstnih nalogah, ki so pogosto nepričakovane in zahtevajo hitro ukrepanje.
Velenje na vrhu po številu intervencij
Velenje se uvršča na prvo mesto po številu reševanj ujetih v dvigalih, kjer so gasilci posredovali kar 168-krat. Sledijo Jesenice s 135 intervencijami, Kranj s 123, Koper s 119, Trbovlje s 94, Ljubljana s 93, Novo mesto s 60, Murska Sobota s 45, Piran z 32 in Maribor s 30 posredovanji. Čeprav podatki za leto 2026 še niso popolni, je jasno, da so takšne intervencije stalnica za gasilce po vsej Sloveniji.
Pomanjkljive kazni in dolgi odzivni časi
URSZR poudarja, da podrobnejše analize tehničnih vzrokov okvar dvigal niso v njihovi pristojnosti niti v pristojnosti gasilskih enot. Gasilci običajno izklopijo dovod energije in obvestijo serviserje, vendar sami ne izvajajo servisnih del. Po veljavni zakonodaji, kot sta stanovanjski zakon in pravilnik o varnosti dvigal, so upravniki dolžni zagotavljati redno vzdrževanje in odzivno dežurno službo vzdrževalca. Kljub temu se v praksi pogosto izkaže, da so odzivni časi dežurnih služb predolgi ali obstajajo le formalno, kar pomeni, da so stanovalci, vključno z ranljivimi skupinami, dalj časa ujeti v dvigalih. Kazni za neizpolnjevanje obveznosti so premajhne ali pa se sploh ne izrekajo.
Gasilci opažajo, da se vse pogosteje uporabljajo kot “dežurni serviserji”, kar je z vidika sistema zaščite in reševanja neustrezno. Vsaka intervencija povzroča določene stroške in lahko odvrača pozornost od drugih nujnih in resnih dogodkov. To poudarjajo tudi pri URSZR in opozarjajo na potrebo po boljšem sistemskem pristopu k reševanju tovrstnih težav.
Spletno uredništvo
