Afera, ki je v začetku septembra pretresla enega najbolj prepoznavnih simbolov Francije, je dobila prvi veliki kadrovski epilog. Patrick Branco Ruivo, generalni direktor družbe, ki upravlja Eifflov stolp, bo konec leta zapustil položaj. Odločitev prihaja po preiskavi dogodkov med obiskom konservativne hindujske verske skupine BAPS, ko so bile zaposlene ženske odstranjene z nekaterih delovnih mest, ponekod so jih nadomestili moški, drugim pa naročili, naj se med obiskom delegacije ne pojavljajo na določenih območjih stolpa.
Dogodek je sprožil ogorčenje zaposlenih, stavko in enodnevno zaprtje Eifflovega stolpa. Neodvisna preiskava je zdaj ugotovila vrsto organizacijskih napak in pomanjkljivosti, ki so pripeljale do položaja, ki ga je upravljavec znamenitosti označil za »nesprejemljivega«.
Ženske so morale zapustiti delovna mesta
V središču afere je obisk članov hindujske organizacije Bochasanwasi Akshar Purushottam Swaminarayan Sanstha oziroma BAPS, ki so Eifflov stolp obiskali 5. septembra. V delegaciji so bili tudi hindujski menihi, med njimi njihov 93-letni duhovni voditelj Mahant Swami Maharaj. Menihi živijo po verskih pravilih, ki omejujejo njihove stike z ženskami.
Toda način, kako je vodstvo Eifflovega stolpa organiziralo njihov obisk, je med zaposlenimi povzročil pravi upor. Ženske niso bile zgolj naprošene, naj se izognejo neposrednemu stiku z menihi. Po navedbah zaposlenih so nekatere morale zapustiti svoja običajna delovna mesta in počakati v ločenih prostorih, na posameznih položajih pa so jih zamenjali moški sodelavci. Ženskam naj bi bilo med obiskom delegacije naročeno tudi, naj ne vstopajo na določena območja oziroma jih ne prečkajo.
Zaposleni so pozneje javno opozorili, da so bile njihove sodelavke zaradi spola »odrinjene, zamenjane in narejene nevidne«. Takšno ravnanje so ocenili kot globoko nasprotje načelom enakosti in nediskriminacije, ki bi jih moral po njihovem mnenju spoštovati tudi eden najpomembnejših simbolov Francije.
Dva dni pozneje je Eifflov stolp ostal zaprt
Odziv zaposlenih je bil hiter. 7. septembra so začeli stavko, zaradi katere so morali Eifflov stolp zapreti za obiskovalce. Dogodek je tako iz notranjega spora v družbi SETE, ki upravlja znamenitost, prerasel v nacionalno razpravo o enakosti žensk in moških ter o tem, do kod lahko pri organizaciji obiskov segajo verske zahteve.
To vprašanje je v Franciji še posebej občutljivo zaradi tradicionalno močnega poudarka na sekularnosti države in enakosti državljanov. Eifflov stolp pa ima dodatno simbolno težo: letno ga obišče približno sedem milijonov ljudi, zato dogajanje na njem praviloma hitro preseže meje običajnega delovnega spora.
Polemika se je razširila tudi v francosko politiko. Kritike so prihajale z različnih strani političnega prostora, mesto Pariz pa je zahtevalo pojasnila o tem, kdo je odločil, da se zaposlene odstrani oziroma prerazporedi.
Dve preiskavi ugotavljali, kdo je sprejel odločitev
Po izbruhu afere sta bili uvedeni dve ločeni preiskavi. Eno je družba SETE zaupala zunanjemu neodvisnemu podjetju, drugo pa je naročila pariška mestna inšpekcija. Mesto Pariz je namreč skoraj stoodstotni lastnik družbe, ki upravlja Eifflov stolp.
Zunanja preiskava je po navedbah SETE razkrila vrsto nepravilnosti in pomanjkljivosti pri organizaciji protokolarnih obiskov ter posebej pri pripravi obiska 5. septembra. Prav te napake naj bi pripeljale do odstranitve ženskega osebja.
Tudi druga preiskava, ki jo je naročilo mesto Pariz, je po navedbah predsednika SETE Ariela Weila ugotovila nepravilnosti. Podrobnosti drugega poročila za zdaj niso bile v celoti javno predstavljene.
Vodstvo družbe je rezultat povzelo brez olepševanja: položaj, v katerem so bile zaposlene zaradi svojega spola odstranjene z delovnih mest, je označilo za »nesprejemljiv«.
Direktor zanika, da bi sam ukazal odstranitev žensk
Patrick Branco Ruivo, ki družbo SETE vodi od konca leta 2018, je ob napovedi odhoda zavrnil trditve, da bi osebno izdal ukaz za odstranitev žensk.
»V nobenem trenutku nisem dal navodila, katerega namen bi bil odstraniti ali zamenjati ženske na poti te delegacije,« je po poročanju francoskega Le Figara povedal zaposlenim. Hkrati je priznal bistveno dejstvo: ženske so bile dejansko odstranjene oziroma odrinjene.
Prav vprašanje, kdo je sprejel konkretne odločitve, je bilo od začetka afere eno najbolj spornih. Le Monde je že sredi septembra poročal, da je bilo nejasno, koliko je bil Ruivo osebno seznanjen z zahtevami oziroma organizacijskimi odločitvami pred prihodom delegacije.
Ne glede na to pa je odgovornost za organizacijo dogodka ostala na vodstvu družbe. V torek je bilo potrjeno, da bo Ruivo konec leta 2026 zapustil položaj generalnega direktorja.
Verska skupina pravi, da ni zahtevala prepovedi dostopa ženskam
Pri zgodbi je pomembna tudi druga stran. BAPS je po izbruhu afere poudaril, da po njegovem vedenju nikomur ni bil preprečen dostop do Eifflovega stolpa, ter se opravičil vsem, ki jih je dogajanje prizadelo ali spravilo v neprijeten položaj.
Po poročanju AP je organizacija pozneje pojasnila tudi, da ni zahtevala izključitve ženskega osebja, temveč da osebna verska pravila menihov ne zahtevajo takšnega organizacijskega ukrepa, kot je bil izveden na Eifflovem stolpu.
To je pomembna razlika. Čeprav je bil obisk BAPS povod za odločitev, preiskava odgovornost za konkretno odstranitev zaposlenih usmerja predvsem v način, kako je vodstvo stolpa organiziralo obisk.
Kdo je BAPS?
BAPS je globalna hindujska organizacija, ki izvira iz indijske zvezne države Gudžarat in ima po svetu več kot 1.300 templjev. Organizacija je posebej močno prisotna med gudžaratsko diasporo v Veliki Britaniji, ZDA, Kanadi in nekaterih afriških državah.
Njeni menihi sledijo strogim verskim pravilom, med katerimi so omejitve telesnega in neposrednega stika z ženskami. Organizacija je v začetku septembra v pariškem predmestju Bussy-Saint-Georges odprla velik hindujski tempelj, prvi v Franciji, zgrajen v tradicionalnem hindujskem arhitekturnem slogu. Projekt je stal več kot 21 milijonov evrov.
Odprtje je spremljal večdnevni kulturni program, del katerega je bil tudi obisk Pariza. Prav obisk Eifflovega stolpa pa je slavnostno dogajanje potisnil v ozadje in BAPS postavil v središče precej neprijetne francoske javne razprave.
Po aferi nova pravila in izobraževanja
Afera se ne bo končala samo z menjavo direktorja. Predsednik družbe SETE Ariel Weil je napovedal spremembe pri organizaciji prihodnjih protokolarnih obiskov. Med drugim naj bi vzpostavili pravo protokolarno službo, uvedli dodatne organizacijske ukrepe ter pripravili nova izobraževanja o enakosti žensk in moških.
Gre za neposreden odgovor na eno ključnih ugotovitev preiskave: sistem priprave posebnih obiskov očitno ni imel dovolj jasnih pravil in varovalk, da bi preprečil odločitev, ki je zaposlene postavila v neenakopraven položaj.
Eifflov stolp je sicer v zadnjih letih že večkrat zaprl vrata zaradi stavk. Februarja 2024 je bil denimo zaprt zaradi protesta zaposlenih, povezanega z načinom upravljanja, vzdrževanjem znamenitosti in finančnimi vprašanji. Tokratni protest pa je bil drugačen, saj je izbruhnil neposredno zaradi ravnanja z ženskimi zaposlenimi.
Afera, ki je presegla en sam obisk
Patrick Branco Ruivo bo Eifflov stolp vodil še do konca leta, nato pa se bo njegovo osemletno obdobje na čelu družbe SETE končalo. Uradna preiskava ni ugotovila zgolj posameznega nesporazuma, temveč organizacijske pomanjkljivosti, zaradi katerih so bile ženske dejansko odstranjene z dela oziroma umaknjene iz določenih delov znamenitosti.
Verska skupina BAPS medtem zavrača razlago, da bi zahtevala popolno izključitev žensk, Ruivo pa pravi, da sam takšnega ukaza ni izdal. Toda končni rezultat ostaja nesporen: zaposlene so bile zaradi spola obravnavane drugače, sodelavci so zaradi tega začeli stavko, Eifflov stolp je moral zapreti vrata, dve preiskavi pa sta ugotovili napake v organizaciji.
Dogodek, ki bi moral biti zgolj protokolarni obisk verske delegacije, je tako manj kot mesec dni pozneje odnesel prvega človeka družbe, ki upravlja najbolj prepoznavno francosko znamenitost. In prav zato se je razprava v Franciji iz vprašanja verskih običajev hitro premaknila k precej bolj temeljnemu vprašanju: kdo mora pri obisku javnega simbola prilagoditi svoja pravila – obiskovalec ali zaposleni.
Spletno uredništvo Goriške novice
