Letos so delovišča postala še bolj smrtonosna, saj je število žrtev že dvakrat večje kot v enakem obdobju lani. V prvih štirih mesecih leta 2026 je na delovnih mestih življenje izgubilo 12 ljudi, medtem ko je bilo lani v istem obdobju šest smrtnih nesreč. Kdo je odgovoren za to zaskrbljujoče stanje?
Po navedbah glavne inšpektorice za delo, Katje Čoh Kragolnik, je delodajalec tisti, ki mora zagotoviti ustrezne delovne pogoje in varnostno opremo. Kljub temu pa mnogi delodajalci in delavci opozarjajo, da je zadeva kompleksnejša.
Kdo nosi odgovornost?
Miran Šinko, solastnik podjetja iz Skakovcev v Prekmurju, ki se ukvarja s krovstvom in fasaderstvom, je izpostavil težko situacijo, s katero se soočajo delodajalci. Njegovo podjetje je moralo poravnati večino stroškov zdravljenja delavca, ki je padel s strehe, čeprav se je izkazalo, da je bila nesreča deloma tudi njegova krivda, ker ni uporabljal varnostne opreme.
“Ne zdi se mi pošteno, da delodajalce kaznujemo z visokimi zneski, če zaposleni ne upoštevajo pravil,” pravi Šinko.
Podoben primer je doživel Andrej Finžgar, samostojni podjetnik, ki po hudi nesreči ni bil deležen enakih ugodnosti kot zaposleni pri podjetjih.
“Ko je treba plačati, te obravnavajo kot podjetje, ko pa je treba nekaj prejeti, si fizična oseba,” pravi Finžgar.
Ta situacija je sprožila razprave o potrebnih spremembah zakonodaje.
Pripravljene spremembe
Janševa vlada namerava spremeniti sistem, ki bi delodajalcem omogočil nižanje regresnih zahtevkov v primerih, ko so nesreče posledica malomarnosti delavcev.
Po predlogu bi bil regresni zahtevek omejen na 20-kratnik najnižje pokojninske osnove, če ni ugotovljena huda malomarnost delodajalca. To bi pomenilo, da bi morali delodajalci kriti manjše stroške, razen v primerih hude malomarnosti.
V primerjavi s Slovenijo, Avstrija in Nemčija že uporabljata podobne prakse, kjer so regresni zahtevki omejeni le na primere hude malomarnosti ali naklepa. V Avstriji in Nemčiji je pomembno, da povračila ne ogrozijo obstoja podjetja.
Statistika in trendi
Podatki inšpektorata za delo kažejo, da je bilo lani prijavljenih več kot 14.000 delovnih nesreč, od katerih se jih je večina zgodila na običajnem delovnem mestu. Kljub digitalizaciji sistema prijavljanja nesreč ostaja neznano, koliko nesreč je neprijavljenih. Smrtne nesreče so najbolj pogoste v predelovalnih dejavnostih, rudarstvu, gradbeništvu ter prometu in skladiščenju.
Glavna inšpektorica Katja Čoh Kragolnik poudarja, da je ključnega pomena preventivno delovanje in ozaveščanje o varnosti ter zdravju pri delu že v izobraževalnem sistemu.
“Tako delodajalci kot delavci morajo biti zavezani zagotavljanju varnega dela,” pravi Kragolnik.
Spletno uredništvo Toti Maribor
