Veliko zaposlenih staršev se pogosto znajde v finančni stiski, kjer njihova plača ne zadostuje niti za osnovne življenjske potrebe. Obrnejo se na našo brezplačno linijo za pravno pomoč, upajoč na nasvet in rešitve. V takih primerih se z njimi pogovorimo o njihovih pravicah iz javnih sredstev, ki jih morda še ne izkoriščajo. Ali je pri izračunu otroškega dodatka upoštevana preživnina, ki je otrok dejansko ne prejema? Ali so seznanjeni z možnostjo subvencije najemnine? Morda bi lahko zaprosili za redno ali izredno denarno socialno pomoč? Ali pa živijo v občini, ki ponuja izredno občinsko pomoč? Te in še mnoge druge možnosti so na voljo, vendar jih številni starši ne poznajo.
Neznane možnosti za pomoč
Pravnica Tjaša Tomažin Raspotnik, ki deluje na Zvezi Anita Ogulin, razloži, da mnogi zaposleni napačno verjamejo, da zaradi svoje plače niso upravičeni do denarne socialne pomoči. Vendar zakon določa osnovni znesek minimalnega dohodka, ki predstavlja cenzus. Ta cenzus je znesek, do katerega bi bila družina upravičena, če ne bi imela nobenih dohodkov. Če je kdo od staršev zaposlen, se cenzus poveča zaradi dodatka za delovno aktivnost. Center za socialno delo nato izračuna lastni dohodek družine, ki vključuje plačo in druge redne dohodke ter občasne prihodke, kot je regres. Razlika med cenzusom in lastnim dohodkom predstavlja denarno socialno pomoč, ki je lahko že s 50 evri velika razbremenitev za družino.
Izredna denarna socialna pomoč: Napačne predstave
Mnoge napačne informacije krožijo tudi o izredni denarni socialni pomoči. Ta pomoč ni namenjena samo brezposelnim ali tistim, ki ne prejemajo redne socialne pomoči. Družine jo lahko uveljavljajo vedno, ko se znajdejo v trenutni materialni ogroženosti. Priporočljivo je, da v vlogi natančno opišejo svojo stisko in ovire, s katerimi se soočajo.
Primer iz prakse
Pred kratkim se je pravnica srečala z mamico, ki je po ločitvi skrbela za dva otroka. Kljub zaposlitvi je zaradi visokih stroškov bivanja zašla v hude težave. Težave so se še povečale, ko je Center za socialno delo pri izračunu dohodka družine upošteval preživnino, ki je ni prejemala, kar je vplivalo na znižanje otroškega dodatka in subvencije za vrtec. Mamica, ki je kljub zaposlitvi težko preživljala družino, je bila obupana in sram jo je bilo, da ne more poskrbeti za svoje otroke.
“Povedala sem ji, da bi moralo biti sram državo, ne pa nje. Nedopustno je, da zaposleni človek ne more dostojno preživeti družine,” je dejala pravnica.
Iskanje rešitev in upanje
Pravnica je mamici svetovala, da izkoristi vse razpoložljive oblike pomoči. Pomagala ji je pri pritožbi za otroški dodatek, usmerila k uveljavljanju nadomestila preživnine prek preživninskega sklada in oddaji vlog za redno in izredno denarno socialno pomoč. Skupaj sta našli rešitev tudi za izgubljeno subvencijo najemnine, saj je bila odločba izdana v mesecu, ko je prejela regres, kar je vplivalo na izračun dohodka.
Čeprav je bil pogovor dolg, je mamica odšla z več upanja in lažjim korakom. Pravnica je poudarila, da je včasih dovolj že majhen premik, da stvari krenijo na bolje. Kljub oviram, ki so še pred njo, je verjela, da bo mamicin korak odslej usmerjen le še navzgor.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
