V avstrijskem Gradcu sta zakonca s ponavljajočimi porokami in ločitvami uspela prejeti 326 tisoč evrov vdovske pokojnine. Ta nenavadna praksa, ki se je začela leta 1982, je pritegnila pozornost oblasti šele leta 2022, ko so njuno zahtevo po odpravnini prvič zavrnili. Vprašanje je, kako sta tako dolgo uspešno izigravala sistem in zakaj je trajalo skoraj štiri desetletja, da so ju razkrinkali.

Zakonca sta se prvič poročila leta 1982, ko je bila danes 73-letna ženska vdova. V Avstriji pravila določajo, da vdovska pokojnina preneha z novo poroko, vendar je nova poročena vdova upravičena do odpravnine v višini 35-kratnika mesečne pokojnine. To pravilo sta zakonca izkoristila že leta 1988. Po ločitvi sta se nekaj mesecev kasneje ponovno poročila, kar sta ponovila dvanajstkrat do leta 2022. Ob vsaki poroki je ženska prejela odpravnino, kar je skupno znašalo 326.000 evrov.

Odziv uradnikov in pravosodja

Utrujeni uradniki so očitno spregledali nenavadnost situacije, saj se je ženska vedno poročala z istim moškim in uveljavljala pravico do odpravnine na podlagi smrti prvega moža. Šele maja 2022 so njeno zahtevo po odpravnini zavrnili. Ženska se je pritožila na vrhovno sodišče, ki je marca letos ugotovilo, da gre za zlorabo instituta odpravnine pri prejemanju vdovske pokojnine in vnovični poroki.

Policijska preiskava razkrila resnico

S pomočjo policijske preiskave je sodišče ugotovilo, da sta zakonca ves čas živela skupaj in se ločevala ter poročala zgolj zaradi odpravnine. Pravzaprav sta imela vzoren zakon, so poročali štajerski policisti. Kljub odkritju osumljena ne priznavata očitkov in se branita z molkom, vendar ju čaka kazenska ovadba zaradi suma poslovne goljufije.

Pravni in moralni vidiki

Primer odpira vprašanja o pravni luknji, ki je omogočila takšno zlorabo, in o moralnih vidikih dejanj zakoncev. Ali bi morali biti pravila glede vdovske pokojnine strožja? In koliko odgovornosti nosijo uradniki, ki so spregledali očitno vzorec zlorabe? V prihodnje bo morda potrebna sprememba zakonodaje, da bi se preprečile podobne zlorabe.

Zakonca iz Gradca sta s premetenimi potezami uspela pretentati avstrijski sistem socialnega zavarovanja, kar ponovno odpira vprašanja o varnostnih protokolih in etičnih standardih pri izplačevanju socialnih prejemkov.

 

Spletno uredništvo