V Moravčah je prejšnji teden odjeknila tragedija: moški je streljal na svojo nekdanjo partnerico. Dogodek, ki nas opominja na resnost femicidov v Sloveniji, kjer se povprečno zgodi sedem takih umorov na leto. Nobena ženska ne bi smela umreti zaradi čakanja, da nasilje doseže skrajno točko, preden se ukrepa. Vendar, zakaj se to dogaja? Ker femicid ni naključje, temveč zadnje dejanje dolgotrajnega nasilja, ki bi ga lahko preprečili.
Femicid: Ni naključje, temveč posledica
Ko ženska umre zaradi nasilnega partnerja, je to le vrh ledene gore dolgotrajnega nasilja. Pogosto je to nasilje že prijavljeno in znano pristojnim organom, vendar pogosto ostane brez odločnih ukrepov. Nedavni primeri, kot sta streljanje v Moravčah in umor v Mariboru, kažejo na vzorec, ki se ponavlja znova in znova. Koliko žensk še mora umreti, da bomo družinsko nasilje vzeli resno?
Podatki policije kažejo, da je bilo med letoma 2014 in 2024 v Sloveniji umorjenih 67 žensk. Od tega jih je kar 29 ubil sedanji ali nekdanji partner, še 21 pa drug družinski član. To pomeni, da skoraj tri četrtine vseh umorjenih žensk umre zaradi nasilja bližnjih, ki so jih nekoč ljubile in jim zaupale.
Nasilje ima obraz, ki ga prepoznamo
Vsak femicid je posledica zgodbe, ki se je začela z manjšimi oblikami nasilja: poniževanjem, nadzorom, grožnjami. V **Društvu za nenasilno komunikacijo** opozarjajo na pogoste izgovore povzročiteljev nasilja, ki krivdo vedno prelagajo na druge. Redko prevzamejo odgovornost za svoja dejanja.
Žrtve nasilja pogosto živijo v strahu še dolgo preden pride do fizičnega nasilja. Izguba svobode in samozavesti je postopna, a uničujoča. Prijava nasilja pogosto ne pomeni konca trpljenja, temveč začetek dolgega in travmatičnega procesa. Policija lahko izda prepoved približevanja, vendar to ne zagotavlja varnosti žrtve.
Prijava: Zadnja priložnost za ukrepanje
Kljub temu, da prijava nasilja zahteva pogum in povzroči dodatno travmo, je to morda zadnja priložnost za reševanje življenja. Pomembno je, da pristojni organi reagirajo odločno in hitro, preden grožnje postanejo smrtonosne. Vsaka prijava bi morala sprožiti resen odziv, ne pa biti obravnavana kot zasebna zadeva.
Da bi preprečili nadaljnje tragedije, moramo kot družba spremeniti pristop do družinskega nasilja. Nasilje nad ženskami ni zasebna zadeva, temveč resen družbeni problem, ki zahteva odločne ukrepe in spremembe v naši družbeni zavesti.
