V nedeljo, 25. oktobra, se bomo prebivalci Slovenije in večjega dela Evrope soočili z že tradicionalnim premikom ur. Letos bo ta prehod na zimski čas najzgodnejši v zadnjih enajstih letih. Ob 3. uri zjutraj bomo premaknili kazalce nazaj na 2. uro, kar nam bo prineslo dodatno uro spanca, a tudi temnejša popoldneva.
Evropska unija in neuspeh pri dogovoru
Kljub dolgoletnim razpravam na ravni Evropske unije o ukinitvi sezonskega premikanja ur, enotnega dogovora še vedno ni. Evropski parlament je leta 2019 podprl predlog za ukinitev tega sistema, vendar dokončna odločitev ni bila sprejeta. Države članice se niso uspele dogovoriti, ali bi trajno ohranile poletni ali zimski čas, kar je razprave o tej temi v zadnjih letih precej zavrlo.
Po trenutno veljavnih direktivah je predvideno, da bo trenutna ureditev ostala v veljavi vsaj do leta 2031. To pomeni, da bomo prebivalci Evrope vsako leto marca in oktobra še naprej prilagajali svoje urnike premikanju ur.
Globalne razlike v časovnih ureditvah
Zanimivo je, da nekatere države že dolgo uporabljajo enoten časovni sistem. Na primer, Kitajska, kljub svoji velikosti, uporablja enotni časovni pas. To pomeni, da se prebivalci na enem koncu države zbujajo ob sedmih zjutraj, ko je še tema, medtem ko je na drugem koncu sonce že visoko na nebu.
Evropa pa bo zaradi neuspeha politike ostala pri trenutni ureditvi, ki zahteva prilagajanje vsako pomlad in jesen. Med tem, ko bomo uživali v dodatni uri spanja, se bomo morali pripraviti na krajše dneve in daljše noči, kar bo vplivalo na naš vsakdan.
Spletno uredništvo
