Dolgotrajno vročinsko obdobje in suša že puščata sledi na slovenskih kopališčih, kar je vzbudilo zaskrbljenost Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso). Na številnih priljubljenih kopališčih so opazili spremembe, ki bi lahko vplivale na kakovost kopalne izkušnje. Čeprav mikrobiološka kakovost kopalnih voda ostaja skladna s standardi, Arso obiskovalcem svetuje dodatno previdnost pri kopanju.
Na obalnih lokacijah, kot so Turistika Portorož, MZL Debeli rtič in Hotel Piran, se pojavlja neobičajno sluzenje morja, ki ga spremljajo kopičenja morske trave in gošče. Arso opozarja, naj se kopalci izogibajo kopanju v območjih, kjer je ta pojav izrazit.
Zelena voda v Šobčevem bajerju
V Šobčevem bajerju so zaznali povečano prisotnost planktonskih alg, zaradi česar je voda dobila zelenkast odtenek. Analize so razkrile prevlado zlatih alg Dinobryon in kremenastih alg Fragilaria. Pozitivna novica je, da cianobakterij za zdaj niso opazili.
Kopanje v Bohinjskem Jezeru zahteva previdnost
Podobna situacija je zabeležena tudi v Bohinjskem jezeru, kjer se na določenih območjih pojavlja gošča. Čeprav te še niso opazili v uradnih kopalnih delih jezera, Arso opozarja, da se lahko razširi tudi tja. Kopalcem svetujejo, naj se izogibajo območjem z goščo, pri čemer naj bodo še posebej pozorni na otroke in hišne ljubljenčke.
Kljub težavam Arso zagotavlja, da je mikrobiološka kakovost vode na nadzorovanih območjih še vedno ustrezna. Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča, naj kopalci ne zaužijejo vode, po kopanju pa se oprhajo. Majhni otroci in ljubljenčki naj se ne zadržujejo na območjih z algami. Na spletni strani Arso, kjer je na voljo karta kopalnih voda, opozarjajo: »Za varno kopanje ste odgovorni sami.«
Kopalna sezona na morju traja od 1. junija do 15. septembra, na jezerih in rekah pa od 15. junija do 31. avgusta. V tem obdobju Arso redno spremlja kakovost kopalnih voda po Sloveniji.
Uradna in neuradna kopališča
V Sloveniji je uradno določenih 49 kopalnih voda: 21 na morju in 28 na celinskih vodah, kot so reke, jezera in bajerji. Med njimi so priljubljena območja na Kolpi, Soči, Nadiži, Idrijci in Krki, pa tudi Gorenjsko z Blejskim in Bohinjskim jezerom ter Šobčevim bajerjem. Kakovost teh voda spremlja Arso, analize pa izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (Nijz). Med kopalno sezono se voda preverja na vsaka dva tedna, pri čemer se spremljajo različni parametri, kot so temperatura, prosojnost, pH in prisotnost bakterij, kot sta Escherichia coli in intestinalni enterokoki.
Vendar pa se mnogi Slovenci kopajo tudi na mestih, kjer kopališča niso uradno določena. Arso je v zadnjih dveh letih pregledal nekatera takšna območja, kot so Podpeško jezero, Poljanska Sora pri kopališču Puštal, Selška Sora pri Veštru, jezero Rakitna, Sava pri Dragočajni in Savinja pri kampu Menina. Opozorili so, da so ocene na teh območjih zaradi manjšega števila analiz manj zanesljive.
