Vlada z letošnjim rebalansom načrtuje 18,8 milijarde evrov odhodkov in približno 2,2 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja, Fiskalni svet pa tik pred odločanjem poslancev opozarja, da takšna smer Slovenijo še dodatno oddaljuje od srednjeročnih javnofinančnih zavez. Rast neto izdatkov naj bi letos dosegla približno osem odstotkov, čeprav dogovorjena meja znaša 4,4 odstotka. Še pomembnejše je opozorilo, da rebalans po oceni neodvisnega nadzornega organa ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
Vlada na drugi strani poudarja, da je primanjkljaj v višini 2,9 odstotka BDP skladen s fiskalnimi pravili, povečanje odhodkov pa pojasnjuje predvsem z višjimi stroški dela, zaključevanjem evropskega načrta za okrevanje in dodatnimi obrambnimi izdatki.
Prihodki rastejo, toda še hitreje raste račun države
Vlada je predlog rebalansa za leto 2026 potrdila 10. septembra. Prihodke po novem načrtuje v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več od zneska v lani sprejetem proračunu. Odhodki bodo po predlogu dosegli 18,8 milijarde evrov oziroma 6,2 odstotka več od prejšnjega načrta. Razlika pomeni približno 2,2 milijarde evrov primanjkljaja oziroma 2,9 odstotka BDP.
Primanjkljaj državnega proračuna bo tako po navedbah Fiskalnega sveta za približno 100 milijonov evrov višji, kot je bilo predvideno doslej. V primerjavi z lanskim letom naj bi bil višji za približno pol milijarde evrov oziroma za 0,5 odstotne točke BDP. Fiskalni svet pri tem opozarja, da se to dogaja v razmerah, ki jih ocenjuje kot razmeroma ugodne, saj so davčni prilivi močnejši in so se izboljšale tudi nekatere gospodarske okoliščine.
To je pomemben del njegove kritike. Problem po oceni sveta ni zgolj številka 2,9 odstotka BDP, temveč hitrost povečevanja izdatkov in odmik od poti, h kateri se je Slovenija sama zavezala v srednjeročnem fiskalnem načrtu.
Dovoljena rast 4,4 odstotka, dejanska okoli osem odstotkov
Prav pri tem je razlika največja. Slovenija je v srednjeročnem strukturno-fiskalnem načrtu za obdobje 2025–2028 določila pot rasti neto izdatkov, ki naj bi omogočila postopno izboljševanje javnih financ. Dovoljena rast neto izdatkov za letos znaša 4,4 odstotka, po projekcijah Fiskalnega sveta in ministrstva za finance pa bo dosegla približno osem odstotkov.
Odstopanje se ne začne šele z letošnjim rebalansom. Fiskalni svet je izračunal, da skupni odmik od načrtovane poti do vključno leta 2026 znaša približno 1,2 odstotka BDP. Prag, ki ga določajo pravila, pa znaša 0,6 odstotka BDP. Skupno odstopanje je torej po oceni sveta že približno dvakrat tolikšno od določene meje.
Pri tem je pomembno, da je Fiskalni svet v izračunu upošteval tudi posebno evropsko možnost začasnega odstopanja zaradi povečevanja obrambnih izdatkov. Tudi po upoštevanju te izjeme ostaja ugotovitev sveta enaka: rast izdatkov je previsoka glede na pot, ki jo je Slovenija določila v svojem srednjeročnem načrtu.
Za vojsko dodatnih 296 milijonov evrov
Del povečanih odhodkov ima zelo konkretne razloge. Vlada je v rebalansu za obrambne izdatke dodala 296 milijonov evrov, saj so bila sredstva po njeni oceni v prvotnem proračunu načrtovana prenizko. Skupni obrambni izdatki naj bi tako letos dosegli 2,03 odstotka BDP. Vlada povečanje povezuje z izpolnjevanjem sprejetih obrambnih zavez.
Fiskalni svet ugotavlja, da sta med glavnimi razlogi za povečanje odhodkov prav višji stroški dela in nakupi vojaške opreme. Ob tem opozarja še na dolgoročnejšo težavo: evropska začasna izjema, ki državam omogoča določeno odstopanje zaradi povečanih obrambnih izdatkov, se bo leta 2028 iztekla. Takrat bodo morali biti večji obrambni stroški vključeni v javne finance brez te olajšave.
To pomeni, da povečanje obrambne porabe ni samo letošnja postavka. Če bo višja raven izdatkov postala trajna, bo morala država v prihodnjih proračunih zagotoviti tudi trajne vire financiranja ali prilagoditve na drugih področjih.
Še 320 milijonov zaradi evropskih projektov
Drugi velik skok predstavljajo sredstva za Načrt za okrevanje in odpornost (NOO). Vlada jih z rebalansom povečuje za 320 milijonov evrov. Razlog je časovna omejitev evropskega mehanizma: Slovenija mora projekte zaključevati hitreje, kot je predvidevala ob pripravi prvotnega proračuna, saj je bilo takrat načrtovano, da bo del sredstev črpala še leta 2027.
Pri tem gre za pomembno razliko od običajne državne porabe, saj povečani odhodki iz tega naslova spremljajo tudi evropske prihodke in zato nimajo enakega vpliva na končni saldo proračuna. Fiskalni svet je že pred objavo rebalansa ocenjeval, da približno 300 milijonov dodatnih odhodkov zaradi NOO ne bo vplivalo na primanjkljaj.
Vlada med razlogi za rebalans navaja še zakonske obveznosti, ki ob sprejemanju prvotnega proračuna še niso bile vključene v sedanjem obsegu. Med njimi so zimski regres, dvig minimalne plače ter uskladitev plač javnih uslužbencev v tujini.
Fiskalni svet: Rebalans problema ne rešuje
Najostrejši del ocene Fiskalnega sveta se zato ne nanaša na posamezno postavko, ampak na celotno smer javnih financ. Po njegovi oceni rebalans predvsem prilagaja proračun višjim prihodkom in višjim odhodkom, ne vsebuje pa ukrepov, ki bi trajno izboljšali javnofinančni položaj.
Svet opozarja tudi, da so nekatere projekcije prihodkov optimistične, hkrati pa obstaja nevarnost, da bodo določeni odhodki na koncu še višji od trenutno načrtovanih. To pomeni, da je končni rezultat odvisen tudi od dejanskega izvrševanja proračuna v zadnjih mesecih leta.
Podatki za prvih osem mesecev kažejo, da je državni proračun v tem obdobju ustvaril približno 1,2 milijarde evrov primanjkljaja, prihodki in odhodki pa so bili za približno 11 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani. Pri prihodkih so pomembno vlogo igrali močnejši davčni prilivi, zlasti DDV, pri odhodkih pa so eden glavnih dejavnikov višji stroški dela.
Vlada pravi, da je 2,9 odstotka skladno s pravili
Vladna razlaga je drugačna. Ob sprejetju rebalansa je poudarila, da načrtovani primanjkljaj v višini 2,9 odstotka BDP ostaja skladen s fiskalnimi pravili in cilji prvotno sprejetega proračuna. Višje izdatke pojasnjuje z obveznostmi, ki jih je treba letos financirati, ter s potrebo po pravočasnem zaključku evropskih projektov.
Razlika med oceno vlade in Fiskalnega sveta je zato tudi v tem, kaj je v ospredju presoje. Vlada poudarja višino letošnjega primanjkljaja in konkretne razloge za povečano porabo, Fiskalni svet pa predvsem rast neto izdatkov in odmik od večletne fiskalne poti. Obe številki sta pomembni: primanjkljaj je načrtovan tik pod tremi odstotki BDP, vendar je rast neto izdatkov precej nad dogovorjeno mejo.
V Bruslju so Slovenijo že opazili
Opozorilo Fiskalnega sveta prihaja v času, ko slovenske javne finance spremljajo tudi evropske institucije. Evropska komisija je junija ugotovila, da slovenske javne finance v letu 2025 niso bile skladne s pravili glede rasti neto izdatkov, za letošnje leto pa je zaznala tveganje resnejšega odstopanja. Kljub temu takrat proti Sloveniji ni predlagala postopka zaradi presežnega primanjkljaja.
Prejšnji teden je bil kritičen tudi Evropski fiskalni odbor, neodvisni svetovalni organ Evropske komisije. Slovenijo je navedel kot primer, pri katerem bi lahko preveč popustljivo izvajanje pravil zmanjšalo njihovo verodostojnost. Po poročanju Dela so bili tehnični pogoji za ukrepanje po oceni odbora izpolnjeni, odločitev pa je bila prestavljena.
Fiskalni svet zdaj opozarja, da se brez pravočasnih in dovolj verodostojnih ukrepov povečuje tudi tveganje postopka zaradi presežnega primanjkljaja. Ne trdi, da bo tak postopek uveden, temveč opozarja na tveganje, če se odstopanja ne bodo zmanjšala.
Pravi račun bo prišel s proračunoma za 2027 in 2028
Zato Fiskalni svet največjo težo daje naslednjima dvema proračunoma. Od vlade pričakuje, da bodo dokumenti za leti 2027 in 2028 vsebovali konkretne ukrepe za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja, ne zgolj novih prilagoditev ocen prihodkov in odhodkov.
Naloga bo zahtevnejša tudi zato, ker se bodo morali prihodnji proračuni spopasti z učinki današnjih odločitev. Višji stroški dela, večji obrambni izdatki in druge trajne obveznosti ne izginejo ob koncu koledarskega leta. Če postanejo stalni del javne porabe, morajo imeti tudi dolgoročno finančno pokritje.
Prav zato je opozorilo Fiskalnega sveta pomembnejše od same ugotovitve, da bo letošnji primanjkljaj znašal 2,9 odstotka BDP. Slovenija se je zavezala k določeni poti rasti javnih izdatkov, letos pa naj bi bila njihova rast z okoli osmimi odstotki skoraj dvakrat višja od dovoljene 4,4-odstotne stopnje. Rebalans tega odmika po oceni Fiskalnega sveta ne zmanjšuje, temveč ga še povečuje.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
