Večina ljudi po vročem dnevu naredi isto napako. Jo delate tudi vi?

0
Tuš, tuširanje, vir: slika je ustvarjena s pomočjo umetne inteligence

Po vročem dnevu na plaži ali po večurnem delu na soncu marsikdo komaj čaka, da stopi pod ledeno mrzlo prho. Občutek je skoraj nepopisen – telo se v trenutku ohladi, vročina popusti in zdi se, da smo našli popolno rešitev za poletne temperature. Toda zdravniki opozarjajo, da takšno ohlajanje ni vedno najboljša izbira.

Če je telo zaradi sonca močno pregreto, lahko nenaden stik z zelo mrzlo vodo povzroči pravi temperaturni šok. Ta sicer pri večini zdravih ljudi ne bo povzročil resnih zapletov, lahko pa sproži neprijetne telesne odzive, kot so omotica, slabost ali celo kratkotrajna izguba ravnotežja. Pri ljudeh s srčno-žilnimi boleznimi so lahko posledice še izrazitejše.

Strokovnjaki zato svetujejo, da telo po sončenju ohlajamo postopoma in premišljeno. Presenetljivo namreč ni najhladnejša voda tista, ki nas ohladi najbolje.

Kaj se dogaja z našim telesom med sončenjem?

Ko smo dlje časa izpostavljeni soncu, se začne telo braniti pred pregrevanjem. Krvne žile v koži se razširijo, da lahko toplota lažje prehaja iz telesa v okolico. Srce začne nekoliko hitreje črpati kri, aktivirajo se žleze znojnice, z izhlapevanjem znoja pa telo znižuje svojo temperaturo.

Če so temperature zelo visoke ali smo telesno aktivni, lahko telesna temperatura hitro naraste za več stopinj. Takrat organizem deluje na višjih obratih, zato potrebuje nekaj časa, da se po prihodu v senco ali domov ponovno umiri.

Prav zato strokovnjaki odsvetujejo nenadne temperaturne spremembe. Telo, ki je še pred nekaj sekundami poskušalo oddajati toploto, mora v trenutku popolnoma spremeniti način delovanja.

Zakaj ledena voda ni najboljša rešitev?

Ko na razgreto telo spustimo zelo mrzlo vodo, se krvne žile sunkovito skrčijo. To pomeni, da telo za kratek čas celo slabše oddaja toploto, čeprav imamo občutek, da smo se hitro ohladili.

Organizem mora zato porabiti dodatno energijo, da ponovno vzpostavi ravnovesje. Pri nekaterih ljudeh se zaradi nenadnega krčenja žil pojavijo omotica, glavobol ali občutek slabosti. Pri občutljivejših posameznikih lahko pride tudi do kratkotrajnega padca krvnega tlaka ali pospešenega bitja srca.

Podobno velja tudi za skok v zelo mrzlo morje ali bazen takoj po dolgotrajnem sončenju. Čeprav se zdi osvežujoče, lahko nenaden temperaturni šok za telo predstavlja precejšen stres.

Kako se pravilno ohladiti?

Strokovnjaki priporočajo, da je voda za prhanje prijetno hladna ali mlačna, ne pa ledena. Idealna temperatura je približno med 25 in 30 stopinjami Celzija.

Prhanje naj bo postopno. Najprej zmočimo stopala in noge, nato roke, šele zatem trup in glavo. Tako se telo lažje prilagodi spremembi temperature, krvni obtok pa se lahko postopoma odzove na ohlajanje.

Podoben nasvet velja tudi pri vstopu v morje. Čeprav je skušnjava velika, je bolje, da se vanj najprej počasi spustimo, namesto da skočimo na glavo.

Po sončenju telo potrebuje tudi tekočino

Veliko ljudi po prihodu s plaže najprej skoči pod prho, pozabi pa na nekaj še pomembnejšega – hidracijo.

Med sončenjem telo z znojenjem izgubi precej tekočine in mineralov. Če jih ne nadomestimo, se lahko pojavijo utrujenost, glavobol, mišični krči ali omotica.

Najboljša izbira ostaja navadna voda, pomagajo pa tudi živila z veliko vsebnostjo tekočine, kot so lubenica, melona, kumare ali breskve. Prav hidracija pogosto vpliva na to, kako hitro si telo opomore po dnevu na soncu.

Kaj pa koža?

Po večurnem sončenju ni utrujeno le telo, temveč tudi koža. Ultravijolični žarki poškodujejo njeno zaščitno plast in povzročajo izgubo vlage.

Po prhanju zato strokovnjaki priporočajo uporabo losjonov ali gelov po sončenju, ki vsebujejo aloe vero, glicerin ali pantenol. Takšni izdelki pomagajo obnoviti zaščitno pregrado kože, zmanjšajo občutek zategovanja in jo dodatno navlažijo.

Če pride do sončnih opeklin, zelo mrzla voda ne bo pospešila celjenja. Veliko bolj pomembni so nežno hlajenje kože, zadostna hidracija in izogibanje nadaljnjemu soncu, dokler se koža ne obnovi.

Kdo mora biti še posebej previden?

Posebno previdnost priporočajo starejšim, majhnim otrokom, srčnim bolnikom in ljudem z visokim krvnim tlakom ali boleznimi ožilja.

Njihovo telo se na velike temperaturne spremembe odziva počasneje, zato je tveganje za zaplete nekoliko večje. To seveda ne pomeni, da se ne smejo prhati s hladno vodo, ampak da naj bo prehod med vročino in ohlajanjem čim bolj postopen.

Podobno velja tudi za ljudi, ki so se dlje časa ukvarjali s športom ali fizičnim delom na prostem.

Manjši temperaturni šok pomeni večje olajšanje

Poletje je čas, ko vsi iščemo načine, kako se čim hitreje ohladiti. Toda pri tem velja pravilo, da hitreje ni vedno bolje.

Telo ima izjemno sposobnost uravnavanja temperature, vendar mu moramo pri tem pomagati. Prijetno hladna prha, kozarec vode in nekaj minut počitka v senci bodo organizmu koristili bistveno bolj kot ledena voda, ki ga preseneti v trenutku.

Včasih so prav najbolj preproste rešitve tudi najbolj zdrave.

🚿 STE VEDELI?

Če je razlika med temperaturo vaše kože po sončenju in ledeno prho več kot 20 stopinj Celzija, se krvne žile skrčijo skoraj v trenutku. Prav zato zdravniki priporočajo, da se po sončenju najprej ohlajamo postopoma. Telo se bo ohladilo skoraj enako hitro, vendar brez nepotrebnega temperaturnega šoka.

Spletno uredništvo