Za več kot 14.000 zaposlenih na področju dolgotrajne oskrbe bo novembrsko izplačilo plače nekoliko drugačno. Prvič bodo namreč prejeli poseben mesečni dodatek, ki ga je država uvedla z interventnim zakonom za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe. Zaposlenim, ki neposredno skrbijo za uporabnike, pripada 300 evrov bruto, drugim upravičenim zaposlenim pri izvajalcih pa 150 evrov bruto mesečno za polni delovni čas.
Ukrep naj bi pomagal zadržati obstoječe zaposlene in privabiti nove v dejavnost, ki se že več let sooča s pomanjkanjem kadra.
Prvi dodatek že pri oktobrski plači
Zaposleni v dolgotrajni oskrbi bodo v teh dneh ob izplačilu oktobrske plače prvič prejeli dodatek, ki ga določa zakon o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Zakon je državni zbor sprejel septembra, pravica do dodatka pa velja od 1. oktobra 2026 do 31. decembra 2027.
Kot poroča Svet24 na podlagi podatkov Slovenske tiskovne agencije in pristojnega ministrstva, je do dodatka po ocenah upravičenih 14.097 zaposlenih. Gre za ljudi, ki opravljajo različna dela v domovih za starejše, pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe na domu in pri izvajalcih pomoči družini na domu.
Novi dodatek je eden od ukrepov, s katerimi želi država ublažiti kadrovsko stisko na področju oskrbe starejših in drugih oseb, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnem življenju. Ta dejavnost je že dlje časa obremenjena s pomanjkanjem zaposlenih, zahtevnimi delovnimi pogoji in naraščajočimi potrebami prebivalstva.
Pomembno je, da ne gre za enkratno izplačilo. Upravičeni zaposleni bodo dodatek prejemali mesečno v zakonsko določenem obdobju, njegova višina pa bo odvisna od vrste dela in obsega zaposlitve.
Kdo bo prejel 300 evrov bruto?
Višji dodatek v višini 300 evrov bruto mesečno pripada zaposlenim, ki neposredno izvajajo storitve dolgotrajne oskrbe, pomoč družini na domu, osnovno oziroma socialno oskrbo, zdravstveno nego ali rehabilitacijo. Znesek velja za polni delovni čas.
Med upravičence tako sodijo zaposleni, katerih delo je neposredno povezano z oskrbo uporabnikov. To vključuje različne poklicne profile, ki vsakodnevno pomagajo ljudem pri osebni negi, gibanju, prehranjevanju, zdravstveni oskrbi in drugih opravilih, ki jih zaradi starosti, bolezni ali zmanjšane samostojnosti ne morejo več opravljati sami.
Takšno delo je pogosto fizično in psihično zahtevno. Zaposleni se srečujejo z ljudmi, ki potrebujejo stalno pomoč, s težkimi zdravstvenimi stanji in z zahtevnimi razmerami, pri katerih je pomembno tako strokovno znanje kot sposobnost vzpostavljanja zaupanja.
Prav zato je država z interventnim zakonom predvidela višji dodatek za neposredno izvajanje oskrbe. Njegov namen je izboljšati finančne pogoje za zaposlene, ki opravljajo temeljne naloge sistema, in zmanjšati tveganje, da bi zaradi slabših plačilnih pogojev zapuščali dejavnost.
Tudi drugi zaposleni bodo prejeli dodatek
Do dodatka niso upravičeni samo zaposleni, ki neposredno izvajajo oskrbo. Zakon predvideva tudi 150 evrov bruto mesečno za druge zaposlene pri upravičenih izvajalcih, če delajo polni delovni čas. Pri zaposlenih v institucionalni dolgotrajni oskrbi zakon določa izjemo za javne uslužbence plačne skupine B.
To je pomembno, saj delovanje domov za starejše in drugih izvajalcev ni odvisno zgolj od zdravstvenega in oskrbovalnega osebja. Za vsakodnevno oskrbo so potrebni tudi priprava in razdeljevanje hrane, čiščenje, pranje perila, vzdrževanje prostorov ter številne organizacijske in podporne naloge.
Čeprav ti zaposleni ne opravljajo nujno neposredne zdravstvene ali socialne oskrbe, njihovo delo omogoča, da lahko ustanove nemoteno delujejo. Brez ustrezne higiene, prehrane in drugih podpornih storitev kakovostna dolgotrajna oskrba ne bi bila mogoča.
Dodatek v višini 150 evrov bruto zato pomeni priznanje tudi tem delovnim mestom. Pri tem je treba poudariti, da navedena zneska predstavljata bruto vrednosti, zato dejansko povečanje neto izplačila ne bo enako za vse zaposlene.
Skoraj 12.300 upravičencev dela v institucijah
Po oceni ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve bo dodatek prejemalo skupno 14.097 zaposlenih. Največji del jih dela v institucionalni dolgotrajni oskrbi, kjer je predvidenih 12.233 upravičencev.
Pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe na domu je upravičenih 566 zaposlenih, pri izvajalcih pomoči družini na domu pa še 1.298. Ti podatki kažejo, da se ukrep nanaša predvsem na institucionalno oskrbo, vendar zajema tudi pomemben del zaposlenih, ki pomoč zagotavljajo neposredno na domovih uporabnikov.
Oskrba na domu postaja vse pomembnejši del sistema, saj številni starejši in drugi uporabniki želijo čim dlje ostati v domačem okolju. Za to pa potrebujejo dostopne in kakovostne storitve, ki jih brez zadostnega števila usposobljenih zaposlenih ni mogoče zagotavljati.
Pristojno ministrstvo pričakuje, da bo dodatek prispeval k ohranjanju obstoječega kadra in večji privlačnosti delovnih mest. Vendar finančni ukrep sam po sebi ne odpravlja vseh težav, saj so za dolgoročno stabilnost dejavnosti pomembni tudi organizacija dela, delovne obremenitve in možnosti strokovnega razvoja.
Zakaj je država uvedla poseben dodatek?
Sistem dolgotrajne oskrbe je v zadnjem obdobju doživel velike spremembe. Uvajanje novih pravic, postopkov in načinov financiranja je prineslo dodatne organizacijske zahteve za izvajalce, hkrati pa so se pokazale težave, ki jih je bilo treba odpraviti z interventnimi ukrepi.
Državni zbor je zato septembra sprejel zakon o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Njegov namen je zagotoviti stabilnejše izvajanje storitev, zmanjšati administrativne obremenitve in izboljšati pogoje za zaposlene ter uporabnike.
Poseben dodatek je del tega širšega paketa sprememb. Namenjen je obdobju vzpostavljanja in stabilizacije sistema, zato je za zdaj predviden do konca leta 2027. Ne gre za trajno zvišanje osnovnih plač, temveč za časovno omejen dodatek, ki ga določa poseben zakon.
To razlikovanje je pomembno tudi za zaposlene. Medtem ko trajna sprememba osnovne plače vpliva na plačni položaj dolgoročno, je sedanji ukrep vezan na določeno obdobje. Kako bo država po njegovem izteku urejala nagrajevanje zaposlenih v dolgotrajni oskrbi, bo odvisno od prihodnjih sistemskih rešitev.
Spremembe tudi za stanovalce domov: Enake storitve, primerljive položnice
Interventni zakon ne prinaša sprememb samo zaposlenim. Eden njegovih pomembnejših ukrepov je tudi začasna izenačitev plačil za stanovalce, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu o socialnem varstvu, s plačili uporabnikov, ki so že vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe.
Ob postopnem uvajanju novega sistema so se namreč pojavile razlike med stanovalci, ki so uporabljali primerljive storitve, vendar so zaradi različne pravne podlage vključitve prejemali različno visoke položnice. Nekateri so morali zato za oskrbo plačevati več kot drugi, čeprav so bivali v isti ustanovi in potrebovali primerljivo pomoč.
Zakon določa začasno izenačitev plačil od 1. oktobra 2026 do 31. decembra 2027 oziroma do izvršljivosti odločbe o pravici do dolgotrajne oskrbe, če je ta izdana prej. S tem želi država preprečiti nadaljnje razlike, ki so nastale zaradi postopnega prehoda v novi sistem.
Za upravičene uporabnike, ki so se po 1. decembru 2025 zaradi daljših postopkov odločanja znašli v manj ugodnem položaju, je predviden tudi poračun za nazaj. Ta se izvede v obliki dobropisa, kar pomeni, da se preplačila upoštevajo pri prihodnjih obveznostih.
Poračuni za nazaj in urejanje podatkov pri izvajalcih
Na ministrstvu so za STA pojasnili, da so do začetka novembra vzpostavili potrebne pogoje in izvajalcem zagotovili podatke za izvajanje začasne izenačitve plačil. To je pomembno predvsem za stanovalce in njihove svojce, ki pričakujejo odpravo razlik pri obračunavanju storitev.
Pri poračunih je treba upoštevati, da lahko stroške oskrbe poleg uporabnika krijejo tudi drugi plačniki oziroma doplačniki, med njimi svojci in občine. Zato je pravilno evidentiranje plačil pomembno za pravično izvedbo dobropisov.
Spremembe so del širšega prilagajanja sistema, ki se je začel postopoma izvajati in v katerem so se ob prehodu pokazale številne praktične težave. Zakon med drugim prinaša tudi poenostavitve nekaterih postopkov ter začasne rešitve za zagotavljanje kadra in financiranje storitev.
Ministrica Mateja Ribič je ob sprejemanju interventnih ukrepov poudarila, da gre za nujne prve popravke, medtem ko bodo za dolgoročno ureditev potrebne tudi sistemske spremembe. Posebej pomembno bo zagotoviti, da bodo pravice uporabnikom dejansko dostopne in da bodo izvajalci imeli dovolj zaposlenih za njihovo uresničevanje.
Pomembna finančna spodbuda, a kadrovski izzivi ostajajo
Novembrsko izplačilo dodatkov bo za več kot 14.000 zaposlenih pomenilo prvo konkretno finančno spremembo po sprejetju interventnega zakona. Za tiste, ki neposredno izvajajo oskrbo, je predvidenih 300 evrov bruto mesečno, za druge upravičene zaposlene pa 150 evrov bruto za polni delovni čas.
Ukrep prihaja v obdobju, ko se potrebe po dolgotrajni oskrbi povečujejo, izvajalci pa se soočajo s težavami pri zaposlovanju in ohranjanju ustreznega kadra. Višje izplačilo lahko zaposlenim pomeni dobrodošlo razbremenitev, vendar bo za dolgoročno stabilnost sistema pomembno tudi, kako se bodo razvijali delovni pogoji in organizacija oskrbe.
Za uporabnike in njihove družine je namreč ključno, da sistem ne zagotavlja le pravic na papirju, temveč tudi dovolj ljudi, ki lahko te storitve vsakodnevno izvajajo. Zato so vprašanja plač, kadrovskih zmogljivosti in dostopnosti oskrbe med seboj neposredno povezana.
Več kot 14.000 zaposlenih bo tako že pri oktobrski plači, izplačani novembra, prvič prejelo novi dodatek. Znesek bo odvisen od vrste njihovega dela, ukrep pa bo po veljavni ureditvi trajal do konca leta 2027.
Spletno uredništvo Toti Maribor
