V Krškem so naredili nov korak pri organizaciji pomoči starejšim in drugim prebivalcem, ki zaradi bolezni, invalidnosti ali starosti potrebujejo podporo pri vsakodnevnem življenju. V prenovljenih prostorih tako imenovane Podmornice na Vidmu je začela delovati Služba za dolgotrajno oskrbo in pomoč na domu Zdravstvenega doma Krško. Občina je za ureditev prostorov namenila približno 130.000 evrov, služba pa ima že 200 sklenjenih osebnih načrtov. Toda ob širitvi dejavnosti se pojavljajo tudi novi izzivi, predvsem zagotavljanje zadostnega števila zaposlenih in usklajevanje različnih oblik pomoči.
Staranje prebivalstva postaja eden največjih izzivov slovenskih občin. Vedno več ljudi potrebuje pomoč pri vsakodnevnih opravilih, zdravstveni negi in ohranjanju samostojnosti, številne družine pa se srečujejo z vprašanjem, kako poskrbeti za ostarele starše ali druge bližnje, ki ne zmorejo več povsem samostojnega življenja.
Prav zato ima razvoj storitev dolgotrajne oskrbe in pomoči na domu vse večji pomen. V Krškem so v četrtek, 8. oktobra, uradno odprli prenovljene prostore, v katerih bo delovala služba Zdravstvenega doma Krško, namenjena organizaciji in izvajanju teh storitev.
Novi prostori niso dodatni dom za starejše, temveč organizacijsko središče za pomoč ljudem, ki želijo čim dlje ostati v svojem domačem okolju. Prav v tem je tudi bistvo spremembe, saj številni starejši kljub zdravstvenim omejitvam ne želijo zapustiti svojega doma, potrebujejo pa ustrezno strokovno podporo.
Nekdanja trgovina dobila novo pomembno vlogo
Novi prostori so urejeni v stavbi, ki jo domačini poznajo pod imenom Podmornica. Gre za nekdanjo Mercatorjevo trgovino na Vidmu, v kateri je do nedavnega deloval dnevni center za starejše.
Ta se je preselil v Dom starejših občanov Krško, občina pa je izpraznjene prostore namenila novi dejavnosti. Tako stavba ostaja povezana s skrbjo za starejše prebivalce, čeprav se je njena namembnost nekoliko spremenila.
Mestna občina Krško je prenovo izvedla v dveh fazah, v letih 2025 in 2026. Uredili so sedem novih pisarn ter opravili potrebna suhomontažna, elektroinštalacijska, strojna in druga gradbena dela. Skupna vrednost naložbe je znašala približno 130.000 evrov z DDV, pri izvedbi pa so sodelovali tudi lokalni izvajalci.
Ob uradnem odprtju je župan Mestne občine Krško Janez Kerin ključ prostorov simbolično predal vodji Službe za dolgotrajno oskrbo in pomoč na domu Lei Tuhtar.
Župan je ob tem poudaril, da staranje prebivalstva prinaša nove potrebe in naloge, pri katerih morajo sodelovati zdravstvene in socialnovarstvene službe, občina, svojci ter izvajalci pomoči. Cilj je predvsem omogočiti ljudem, da ob ustrezni podpori čim dlje živijo kakovostno in varno v svojem domačem okolju.
Že 200 osebnih načrtov, 40 ljudi izbralo neposredno oskrbo
Najzanimivejši del zgodbe niso novi prostori, temveč podatki o tem, kako se dolgotrajna oskrba v Krškem že izvaja.
Vodja službe Lea Tuhtar je za Posavski obzornik pojasnila, da imajo sklenjenih že 200 osebnih načrtov. Ti predstavljajo pomemben korak pri vključevanju upravičencev v sistem dolgotrajne oskrbe, saj določajo izbrane pravice in storitve glede na njihove potrebe.
Uporabniki se odločajo za različne oblike podpore. Po besedah Tuhtarjeve jih največ izbere denarni prejemek, medtem ko se jih je 40 odločilo za neposredno izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu.
To pomeni, da strokovni delavci prihajajo k uporabnikom in jim pomagajo pri opravilih, ki jih zaradi zdravstvenega stanja ali zmanjšane samostojnosti ne morejo več opravljati brez pomoči.
Pomemben del sistema predstavljajo tudi storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Mednje sodijo fizioterapija, delovna terapija in psihosocialna podpora, s katerimi želijo preprečevati nadaljnje poslabševanje sposobnosti posameznika.
Tuhtarjeva je pojasnila, da obiskujejo tudi uporabnike, ki so se odločili za denarni prejemek, saj lahko ti koristijo storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti.
Podatek o 200 sklenjenih osebnih načrtih tako kaže, da se sistem v Krškem že izvaja v praksi, ne zgolj pripravlja na papirju.
Trenutno 13 zaposlenih, do konca leta jih želijo 20
Širitev dejavnosti zahteva tudi več zaposlenih. V Službi za dolgotrajno oskrbo in pomoč na domu imajo trenutno 13 zaposlenih, vendar načrtujejo dodatne zaposlitve.
Po pojasnilih vodje službe so že objavili nove razpise, njihov cilj pa je, da bi do konca leta ekipo povečali na približno 20 ljudi. To bi pomenilo sedem dodatnih zaposlenih oziroma več kot 50-odstotno povečanje glede na trenutno število.
Del zaposlenih je v novo organizacijo prešel iz Centra za socialno delo Krško, ki je pred tem izvajal pomoč na domu in projekt MOST. Preostale sodelavce so pridobili na trgu dela, predvsem za dejavnosti, ki jih dosedanja oblika pomoči na domu ni zajemala.
Prav zagotavljanje ustreznega kadra bo eden ključnih izzivov nadaljnjega razvoja. Dolgotrajna oskrba namreč ne zahteva samo zadostnega števila zaposlenih, temveč tudi različne strokovne profile, dobro organizacijo ter usklajevanje obiskov na domu.
Pri tem je treba upoštevati, da so uporabniki razpršeni po različnih naseljih, njihove potrebe pa se lahko precej razlikujejo. Nekateri potrebujejo pomoč le pri posameznih opravilih, drugi pa bistveno pogostejšo podporo.
Povečanje ekipe bi lahko omogočilo širitev storitev, vendar bo dejanska dostopnost odvisna tudi od uspešnosti zaposlovanja in organizacije dela.
Dolgotrajna oskrba in pomoč na domu nista ista storitev
Za prebivalce je pomembno tudi razlikovanje med dolgotrajno oskrbo na domu in pomočjo družini na domu. Čeprav sta storitvi povezani in namenjeni podobnim skupinam uporabnikov, imata različno pravno in finančno podlago.
Dolgotrajna oskrba je del sistema, ki upravičencem ob izpolnjevanju predpisanih pogojev zagotavlja različne pravice. Med njimi so oskrba na domu, denarni prejemek ter storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti.
Pomoč družini na domu pa je socialnovarstvena storitev, ki lahko vključuje pomoč pri gospodinjskih opravilih, osebni oskrbi in drugih vsakodnevnih potrebah. Storitev praviloma sofinancira občina, del stroškov pa plača uporabnik.
Lea Tuhtar je za Posavski obzornik pojasnila, da so storitve dolgotrajne oskrbe za upravičence v okviru priznanih pravic krite iz sistema dolgotrajne oskrbe, medtem ko se pomoč na domu plačuje ob občinskem sofinanciranju.
Posameznik lahko pod določenimi pogoji koristi obe obliki pomoči, vendar je treba pri tem upoštevati pravila o združljivosti storitev in preprečevanju njihovega podvajanja.
Za izvajalca to pomeni tudi dodatne organizacijske naloge, saj mora usklajevati različne oblike pomoči, zaposlene in urnike obiskov.
Novi prostori bodo olajšali delo, zdravstveni dom pa opozarja na drugo težavo
Direktor Zdravstvenega doma Krško Matjaž Merhar je ob odprtju poudaril, da je prevzem dolgotrajne oskrbe na domu za zavod pomenil povsem novo področje dela in velik organizacijski izziv.
Po njegovih besedah so zaposleni vzpostavitev dejavnosti uspešno izpeljali, njihove izkušnje pa zanimajo tudi druge izvajalce po Sloveniji.
Merhar je posebej izpostavil delo zaposlenih in vodje službe Lee Tuhtar, ki je sodelovala pri vzpostavljanju nove dejavnosti. Prepričan je, da bodo urejeni prostori pomembno prispevali k boljšim delovnim pogojem.
Toda ob tem je opozoril še na drugo težavo, s katero se zdravstveni dom sooča že dlje časa.
Zdravstveni dom Krško ima namreč še vedno prostorsko stisko pri izvajanju osnovne zdravstvene dejavnosti. Direktor je zato izrazil pričakovanje, da bodo z občino tudi na tem področju iskali ustrezne rešitve.
Odprtje novih prostorov za dolgotrajno oskrbo torej ne pomeni, da so rešene vse prostorske potrebe zdravstvenega doma. Gre za ureditev pogojev za eno dejavnost, medtem ko pri drugih ostajajo odprta vprašanja.
Kam se lahko obrnejo starejši in njihovi svojci?
Za prebivalce Krškega je pomembno, da so novi prostori že dostopni tudi za osebne obiske uporabnikov in njihovih svojcev.
Služba za dolgotrajno oskrbo in pomoč na domu Zdravstvenega doma Krško deluje na naslovu Cesta 4. julija 36 v Krškem, v stavbi Podmornica.
Uradne ure za uporabnike in svojce so ob ponedeljkih in sredah od 8. do 14. ure ter ob petkih od 8. do 12. ure. Ob drugih dnevih je obisk mogoč po predhodnem dogovoru.
Za informacije sta na voljo telefonski številki 07 48 81 500 in 07 48 81 501, vprašanja pa lahko prebivalci pošljejo tudi na elektronska naslova do@zd-krsko.si in pnd@zd-krsko.si.
Pri tem velja opozoriti, da se postopek za priznanje pravic iz dolgotrajne oskrbe praviloma začne na pristojni vstopni točki centra za socialno delo. Služba zdravstvenega doma pa je pomembna za informacije o izvajanju storitev, organizaciji oskrbe in nadaljnjem sodelovanju z uporabniki.
Svojci, ki opažajo, da starejši družinski član vse težje opravlja vsakodnevna opravila, se lahko zato pravočasno pozanimajo o možnostih pomoči. Ni treba čakati, da človek povsem izgubi samostojnost, saj so nekatere oblike podpore namenjene tudi ohranjanju njegovih preostalih sposobnosti.
Največji izziv bo, ali bo pomoč dejansko prišla do vseh, ki jo potrebujejo
Odprtje prenovljenih prostorov v Krškem je pomembno predvsem kot del širšega razvoja oskrbe starejših in drugih ljudi, ki potrebujejo pomoč v domačem okolju.
Podatki kažejo, da je zanimanje za storitve že precejšnje. Sklenjenih je 200 osebnih načrtov, 40 uporabnikov je izbralo neposredno oskrbo na domu, izvajalec pa načrtuje tudi precejšnjo kadrovsko širitev.
Toda za dolgoročni uspeh ne bodo dovolj zgolj novi prostori in dodatne zaposlitve. Pomembno bo, kako hitro bodo upravičenci vključeni v storitve, koliko pomoči bodo dejansko prejeli ter ali bo sistem zmogel slediti naraščajočim potrebam prebivalstva.
Za starejše ljudi je pogosto najpomembnejše prav to, da lahko kljub zdravstvenim težavam ostanejo doma, v okolju, ki ga poznajo. Za njihove svojce pa je lahko organizirana strokovna pomoč pomembna razbremenitev pri vsakodnevni skrbi.
V Krškem so zdaj izboljšali pogoje za izvajanje teh storitev. Pravi pokazatelj uspešnosti pa bo, koliko ljudem bodo lahko v prihodnjih mesecih zagotovili pravočasno in ustrezno pomoč tam, kjer jo najbolj potrebujejo – na njihovem domu.
