Maturantski ples, ki predstavlja pomemben ritual prehoda iz otroštva v odraslost, se za mnoge srednje šole in gimnazije spreminja v finančni izziv. Zaradi naraščajočih stroškov so nekatere šole ples ukinile, druge pa ga organizirajo z lastnimi sredstvi.
Medtem ko je za gostince in organizatorje dogodkov to priložnost za zaslužek, številne družine težko pokrijejo stroške, povezane s plesnimi tečaji, oblačili in samo prireditvijo. Primer Tretje gimnazije Maribor kaže na konflikte med šolami in starši glede logistike dogodkov.
Rastoči stroški in finančne obremenitve
Priprave na maturantski ples vključujejo številne stroške, od plesnih vaj, ki stanejo med 35 in 45 evrov, do svečanih oblek, katerih cena lahko preseže 300 evrov za ženske in 200 evrov za moške. Vstopnice za ples lahko stanejo med 60 in 65 evrov, kar za štiričlansko družino pomeni minimalno 420 evrov izdatkov. V tretjem letniku pa dijake čaka še maturantski izlet, ki stane med 500 in 600 evrov, tako da skupni stroški lahko presežejo tisoč evrov.
Trg maturantskih plesov in vloga zvezdnikov
Zaradi rastočih stroškov so maturantski plesi postali priložnost za zaslužek številnih podjetij. Plesne šole, organizatorji dogodkov in celo zvezdniki sodelujejo pri organizaciji teh dogodkov na visokem nivoju. V Ljubljani plesna šola Bolero organizira dogodke v Cankarjevem domu, ki jih vodijo znane osebnosti, kot sta Domen Valič in Tin Vodopivec. Podobno v Mariboru podjetje Salsero skupaj z Eventisi ponuja cenovno ugodne, a razkošne dogodke.
“Učiteljski kolektiv Tretje gimnazije Maribor se je odločil, da zaradi spora z manjšim delom staršev okoli logistike maturantskega plesa na prireditvi ne bo sodeloval.”
Iskanje alternativnih rešitev
Nekatere šole, predvsem tiste s področja gostinstva, so se odločile za samostojno organizacijo maturantskih plesov, da bi zmanjšale stroške. Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor sami poskrbijo za organizacijo, dekoracijo in celo pripravo hrane. Takšen pristop ne samo zmanjšuje finančno breme, ampak tudi krepi pripadnost šoli.
Podobne pristope so sprejele tudi druge šole, kot sta Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo Mesto ter Strokovni izobraževalni center Ljubljana, kjer dogodke organizirajo v šolskih telovadnicah. Za nekatere šole pa so visoki stroški povzročili, da so maturantske plese povsem opustile.
Družbeni vidik in solidarnost
Na nekaterih srednjih šolah so vzpostavili sklade za pomoč socialno ogroženim dijakom, da bi jim omogočili udeležbo na maturantskih plesih. Kljub temu se cene dogodkov in povezanih izdatkov vztrajno zvišujejo, kar mnoge dijake odvrača od sodelovanja. Vendar pa se nekateri šolarji in šole trudijo najti rešitve, kot so srečelovi in donacije, da bi omogočili nepozaben večer za vse.
Dogajanje okoli maturantskih plesov jasno kaže, kako pomembni so ti dogodki za mlade, a hkrati tudi, kako pomembno je poiskati uravnotežene in dostopne rešitve v času naraščajočih stroškov.
Spletno uredništvo Toti Maribor
