V srce parajoči zgodbi iz Atlante, Georgia, je možgansko mrtva Američanka po več mesecih priklopljenosti na življenjske aparate rodila dečka po imenu Chance. Rojstvo je bilo izvedeno s pomočjo urgentnega carskega reza, deček pa je trenutno na oddelku za intenzivno nego novorojenčkov.
Po štirih mesecih so zdaj njegovo mamo odklopili z naprav in se od nje dostojno poslovili. Ta primer je sprožil široko razpravo o zakonodaji, ki ureja pravice žensk in nerojenih otrok.
Vpliv zakonodaje na življenje in smrt
Adriana Smith, ženska, ki so jo za možgansko mrtvo razglasili že februarja, so zaradi zakonodaje v zvezni državi Georgia morali ohraniti na aparatih. Tamkajšnja zakonodaja namreč prepoveduje splav po zaznavi srčnega utripa ploda, kar je povzročilo, da je bila ženska ohranjena pri življenju vse do poroda, kljub dejstvu, da so jo zdravniki razglasili za pravno mrtvo.
“Nismo imeli izbire ali besede pri tem, kaj se zgodi z njo,” je izjavila njena mama April Newkirk.
Boj za življenje
As a result of their draconian abortion law, the state of Georgia is keeping Adriana Smith, a clinically brain dead woman alive, so she can incubate a fetus that doctors believe will likely not survive once born.
Her family has no say.
She has no autonomy.
And she has been shown… pic.twitter.com/fSj9yWPqv1— Jo (@JoJoFromJerz) May 16, 2025
Po poročanju medijev, vključno z The Guardian, se deček Chance trenutno bori za preživetje, saj je ob rojstvu tehtal le pol kilograma. Njegova babica je izrazila upanje, da bodo ljudje molili za dečkovo zdravje.
“Pričakujejo, da bo v redu. A trenutno se bori,” je dejala Newkirk.
Adriana je v bolnišnico prvotno prišla zaradi močnih glavobolov, vendar so jo odpustili le z zdravili. Naslednje jutro je njen partner opazil njeno hlastanje za zrakom. Ko so jo ponovno sprejeli, so zdravniki ugotovili, da ima v možganih številne krvne strdke, in jo razglasili za možgansko mrtvo.
Etične in pravne dileme
Primer je sprožil ogorčenje po vsej državi, saj je bil družini odvzet glas pri odločanju o usodi Adriane. Zakonodaja v Georgii dovoljuje splav le, če je ogroženo življenje ženske, kar v tem primeru ni bilo priznano. Profesorica prava Lois Shepherd z Univerze v Virginiji dvomi, da je bilo vzdrževanje življenja zakonsko obvezno, medtem ko republikanski senator Ed Setzler podpira bolnišnico v njihovih prizadevanjih za rešitev otrokovega življenja.
Medicinski pogled na primer
Zdravnik Vincenzo Berghella iz univerze Thomas Jefferson v Filadelfiji je poudaril, da je primer Adriane Smith izjemno zapleten z medicinskega in etičnega vidika. Preučeval je 35 podobnih primerov, kjer so nosečnost podaljšali pri možgansko mrtvih ženskah. V 27 primerih so bili otroci živorojeni in povečini zdravi, vendar opozarja, da so bile ženske v teh primerih že v višjih mesecih nosečnosti.
“To je izjemno težka situacija, ki zahteva tehten premislek,” je dejal Berghella.
Primer Adriane Smith odpira vprašanja o pravici do odločanja o lastnem telesu in življenju v kontekstu stroge zakonodaje. Medtem ko se Chance bori za preživetje, se razprava o etiki in zakonodaji nadaljuje, kar je ponovno sprožilo pogovore o pravicah žensk in nerojenih otrok v Združenih državah Amerike.
Spletno uredništvo
