Francijo pretresa tragedija, ki se je zgodila sredi vse bolj napetih dijaških protestov. Komaj 15-letnemu dijaku je v ponedeljek v mestu Lens na severu države granata, ki so jo med posredovanjem uporabili francoski policisti, odtrgala levo roko. Mladeniča so urgentno prepeljali v bolnišnico v Lillu, njegovo življenje pa po navedbah oblasti ni ogroženo. Kaj natančno se je zgodilo v trenutkih pred eksplozijo, še ni jasno: nekateri viri navajajo, da je dijak granato pobral, vendar francosko tožilstvo poudarja, da tega za zdaj ni mogoče potrditi. Primer zdaj preiskuje francoska policijska inšpekcija IGPN.
Tragedija v Lensu se je zgodila v trenutku, ko se je dijaško gibanje, ki se je začelo zaradi pomanjkanja učiteljev, dotrajanih šolskih stavb, preobremenjenih urnikov in nezadovoljstva s sistemom Parcoursup, razširilo po vsej Franciji. V ponedeljek je bilo po podatkih francoskega ministra za izobraževanje Édouarda Geffraya motenih 589 izobraževalnih ustanov, še nekaj dni prej pa jih je bilo 735. Protesti so v dobrih dveh tednih prerasli v eno največjih dijaških mobilizacij zadnjih let, ob legitimnih zahtevah mladih pa jih spremljajo tudi požigi, napadi, poškodbe in vse ostrejši policijski odziv.
Kaj se je zgodilo pred šolo v Lensu?
Do najhujšega incidenta doslej je prišlo v ponedeljek okoli 10. ure v bližini poklicne srednje šole Auguste-Béhal v Lensu. Po besedah prefekta departmaja Pas-de-Calais Françoisa-Xavierja Laucha se je pred šolo zbralo približno 200 do 250 mladih. Del skupine naj bi proti policistom metal kamenje, pirotehnična sredstva in druge predmete, zato je bila na območje napotena enota posebne policije CRS. Med policijskim posredovanjem so bile uporabljene tudi granate, nato pa je odjeknila eksplozija, v kateri je 15-letnik utrpel katastrofalno poškodbo roke.
Prvotna poročila so navajala, da naj bi mladenič eno od policijskih granat pobral in jo želel vreči nazaj. Toda ta različica za zdaj ni potrjena. Tožilec iz Béthuna Étienne Thieffry je povedal, da trenutno ne more z gotovostjo trditi, ali je dijak granato pobral ali pa je ta pristala neposredno pri njem. Prav zato je preiskavo zaupal IGPN, francoski generalni inšpekciji nacionalne policije, ki mora rekonstruirati zaporedje dogodkov in ugotoviti tudi, ali je bila uporaba policijskega sredstva zakonita in ustrezna. Preiskava je odprta zaradi nasilja, ki je povzročilo pohabljenje oziroma trajno invalidnost.
Pomembno je tudi vprašanje, katera granata je povzročila poškodbo. Nekateri mediji so jo opisovali kot »stun grenade« oziroma šok granato, vendar je Le Monde pregledal in preveril več posnetkov dogodka ter govoril s pričo. Po njihovi analizi je eksplozija skladna z delovanjem GM2L, granate, ki jo uporabljajo francoske varnostne sile in povzroči močan zvočni ter udarni učinek. Dokončno identifikacijo uporabljenega sredstva bo morala dati preiskava.
Dijak je ostal brez roke, njegovo življenje pa ni ogroženo
Posledice eksplozije so bile strašne. Prefekt je potrdil, da je mladeniču odtrgalo roko, poškodovan pa je bil tudi njegov predel roke oziroma podlakti. Reševalci so ga po prvi pomoči urgentno prepeljali v bolnišnico v Lillu. Kljub izjemno hudi poškodbi njegovo življenje po informacijah francoskih oblasti ni ogroženo.
Minister za izobraževanje Édouard Geffray je dogodek označil za človeško dramatičnega, primer pa je takoj sprožil burne odzive tudi v francoski politiki. Nekateri opozicijski politiki govorijo o nesorazmerni uporabi sile, medtem ko oblasti poudarjajo, da so policisti na številnih lokacijah tarča nasilnih napadov. Prav preiskava IGPN bo morala pri primeru iz Lensa odgovoriti na vprašanje, ki je v Franciji sprožilo največ razburjenja: ali je bila 15-letnikova poškodba posledica njegovega ravnanja z že izstreljeno granato ali načina, kako je policija sredstvo uporabila.
Lens pri tem ni osamljen primer hude poškodbe. Nekaj dni prej je bil v Toursu 16-letni Maël hudo poškodovan v oko, poškodbe pa so bile po poročanju francoskih medijev skladne z zadetkom iz obrambnega izstreljevalnika LBD. Štirinajstletni Eden je med drugim utrpel dvojni zlom čeljusti. Zaradi domnevnih nepravilnosti pri policijskih posredovanjih je bilo do ponedeljka IGPN predanih že deset preiskav.
Protesti so se začeli zaradi razmer v šolah
Za dramatičnimi podobami spopadov se hitro izgubi razlog, zaradi katerega so dijaki sploh odšli na ulice. Gibanje se je začelo 17. septembra na srednji šoli Saint-Exupéry v Créteilu, kjer so dijaki podprli stavkajoče učitelje, ki so zahtevali več zaposlenih in sredstev. Protest se je nato prek družbenih omrežij hitro razširil na druge šole, zahteve pa so postajale širše.
Dijaki opozarjajo na odsotne učitelje, ki jih šole ne morejo nadomestiti, prevelike razrede, preobremenjene urnike, slabo vzdrževane stavbe in velike razlike med posameznimi šolami. V nekaterih ustanovah so dijaki in učitelji francoskim medijem pripovedovali celo o ščurkih in podganah v učilnicah in na hodnikih. Pomemben del nezadovoljstva je tudi Parcoursup, francoska platforma za vpis v visokošolsko izobraževanje, za katero del mladih meni, da ustvarja dodaten pritisk in poglablja neenakosti.
Zato bi bilo proteste napačno opisati zgolj kot val nasilja. Velik del blokad je miren, zahteve dijakov pa so konkretne. Toda ob širjenju gibanja so se nekaterim protestom pridružile tudi nasilne skupine, prihajalo je do požigov, uničevanja šolskega premoženja in napadov na policiste ter zaposlene v šolah. Francoska vlada trdi, da del nasilja spodbujajo skrajno levi aktivisti, medtem ko predstavniki dijakov in sindikati oblasti obtožujejo, da z izpostavljanjem izgredov skušajo zasenčiti dejanske razloge za protest.
Več kot 5.000 pridržanih, večina je mladoletnih
Razsežnost dogajanja kažejo številke. Po podatkih, objavljenih v ponedeljek zvečer, je bilo od začetka nasilnih incidentov 5.060 ljudi pridržanih, od tega 87 odstotkov mladoletnikov. Sodnim postopkom je bilo predanih 1.802 primerov, 14 ljudi pa je bilo odrejenih v pripor. Minister Geffray je v ponedeljek zvečer navedel tudi, da je bilo od začetka mobilizacije poškodovanih 215 dijakov.
Toda poškodbe niso samo na strani protestnikov. Po podatkih, ki jih je zbral Le Monde, je bilo poškodovanih tudi več sto pripadnikov varnostnih sil ter več deset zaposlenih v izobraževanju. V Parizu in Belfortu so bili policisti med posameznimi incidenti brutalno napadeni; v Belfortu je skupina mladih policista pretepla do nezavesti. V Marseillu pa je 15-letnik osumljen posebej grozljivega napada, v katerem naj bi mimoidočo z uporabo aerosola zažgal. Tudi pri teh primerih postopki še potekajo, zato odgovornosti posameznikov pred pravnomočnimi odločitvami ni mogoče dokončno določiti.
Poškodovanih ali poškodovanih zaradi požarov in vandalizma je bilo tudi več šol. Eden najbolj odmevnih primerov se je zgodil v Nantesu, kjer je ogenj med blokado zajel vhodni del srednje šole Nelson-Mandela. Oblasti so zaradi nevarnosti za dijake in zaposlene začele posamezne ustanove preventivno zapirati ali pouk seliti na daljavo.
Več sto šol zaprtih ali motenih
V prvotnih napovedih je minister Geffray govoril o 400 do 500 srednjih šolah, ki bodo morale biti v ponedeljek popolnoma ali delno zaprte. Dejanske številke so bile še nekoliko višje: v ponedeljek je bilo po podatkih ministrstva motenih 589 ustanov, v petek pa kar 735. Samo v pariški regiji naj bi bilo danes, ob novi veliki mobilizaciji, več kot 200 šol zaprtih ali pa naj bi izvajale pouk na daljavo.
Francoska vlada poskuša hkrati umiriti nasilje in odgovoriti na vsaj del zahtev mladih. Premier Sébastien Lecornu je ministrom naložil pet področij ukrepanja, ki izhajajo iz problemov, na katere opozarjajo dijaki, prve odločitve pa naj bi bile sprejete še pred koncem meseca. Med drugim naj bi iskali rešitve za nadomeščanje odsotnih učiteljev, stanje šolskih stavb in organizacijo pouka. Vlada je že umaknila tudi predlog o uvedbi nekaterih vpisnih stroškov za študente, ki ne prejemajo štipendij.
Danes nov veliki preizkus za Francijo
Napetosti se s ponedeljkovo tragedijo niso končale. Dijaki so za danes, 6. oktobra, napovedali novo nacionalno mobilizacijo, tako imenovano tretje dejanje protesta, podporo pa so jim izrazili tudi nekateri sindikati in študentske organizacije. Gibanje se je medtem razširilo tudi na univerze, dijaki in študenti pa so pripravili skupno platformo z desetimi nujnimi zahtevami, med katerimi so več vlaganj v obnovo šol in univerz, dodatno zaposlovanje ter spremembe izobraževalnega sistema.
Francoske oblasti se tako soočajo z dvojno težavo. Na eni strani morajo preprečiti požige, napade in druge oblike nasilja, ki so se pojavile ob delu protestov, na drugi pa odgovoriti na vprašanja o policijskih posredovanjih in na zahteve dijakov, ki opozarjajo na dolgoletne težave v šolstvu. Primer 15-letnika iz Lensa je obe težavi združil v enem samem dogodku.
Mladenič, ki je v ponedeljek zjutraj odšel na protest pred svojo šolo, se bo domov vrnil brez roke. Ali je granato pobral sam ali je ta pristala pri njem zaradi načina policijskega posredovanja, za zdaj ni ugotovljeno. Prav zato bo rezultat preiskave IGPN pomemben precej širše od enega samega primera – v državi, kjer se je spor zaradi razmer v šolah v samo nekaj tednih spremenil v eno najresnejših soočenj med mladimi in oblastmi v zadnjih letih.
Spletno uredništvo
