Specializirano državno tožilstvo je vložilo obtožni predlog proti štirim članom stranke NSi, ki so bili del parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Obtoženi so Matej Tonin, Jernej Vrtovec, Jožef Horvat in Janez Žakelj, ki naj bi zlorabili uradni položaj ali pravice. Dogodek se odvija sredi predvolilne kampanje, kar je v stranki NSi povzročilo ogorčenje in obtožbe na račun politične motiviranosti tožilstva.
Tožilstvo je obtožni predlog vložilo na okrajno sodišče v Ljubljani zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja, kot to določa prvi odstavek 257. člena kazenskega zakonika. Ta člen predvideva zaporno kazen do dveh let za uradne osebe, ki izrabijo svoj položaj za pridobitev nepremoženjske koristi ali povzročijo škodo. Postopek je bil sprožen po dolgotrajnem preverjanju in predhodni odločitvi tožilstva, ki je vključila tudi vprašanje poslanske imunitete.
Evropski parlament in poslanska imuniteta
Poseben poudarek je bil na Mateju Toninu, zdajšnjemu evropskemu poslancu. Tožilstvo se je obrnilo na Evropski parlament z zahtevo za odvzem njegove poslanske imunitete, kar je potrebno za nadaljevanje kazenskega postopka. Evropski poslanci z izvolitvijo avtomatično pridobijo imuniteto, kar pomeni, da je za ukrepanje potrebna posebna prošnja.
Ko sodišče prejme obtožni predlog, sodnik najprej preveri pristojnost in pogoje za nadaljevanje postopka. Obtožni predlog lahko zavrže, če so podani razlogi, kot so nepodlaga za kaznivo dejanje ali pomanjkanje dokazov. Če predlog ni zavrnjen, sledi vročitev obdolžencem.
Odziv stranke NSi
V NSi so se na vloženo obtožnico odzvali z obtožbami, da je tožilstvo del predvolilne kampanje. Na družbenih omrežjih so izrazili nezadovoljstvo nad tem, da so o pregonu izvedeli iz medijev, in kritizirali sistem za pregon opozicije. Jernej Vrtovec je izpostavil, da tožilstvo komunicira neposredno z mediji, medtem ko poslanci nimajo informacij o primeru.
Obtožbe proti članom NSi izhajajo iz nadzora, ki so ga izvedli leta 2023, ko so preverjali, ali policija prisluškuje določenim osebam, povezanim z afero Dars. Matej Tonin je po nadzoru obvestil nekatere akterje, da prisluškovanja ni bilo, kar je sprožilo polemike. Strokovnjaki so opozorili, da takšna praksa lahko ogrozi varnost in oteži delo organov pregona.
Tonin je dejal, da je obveščanje o rezultatih nadzora logično in skladno s prejšnjimi praksami, vendar so strokovnjaki opozorili, da takšno obveščanje lahko koristi posameznikom, ki se ukvarjajo s kriminalnimi dejavnostmi. Poudarili so, da je pomembno, da se morebitni prisluhi ne razkrijejo pred sodno obravnavo, da se ne bi ogrozilo zbiranja dokazov.
Spletno uredništvo
