Španija se je zavila v črnino po eni najhujših železniških nesreč v Evropi v zadnjih desetletjih. V silovitem trčenju dveh hitrih vlakov v pokrajini Castilla-La Mancha je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 68 ljudi, več kot sto jih je potrebovalo zdravniško pomoč, številne žrtve pa še vedno identificirajo. Medtem ko svojci obupano iščejo informacije o pogrešanih, reševalci nadaljujejo delo med razbitinami vagonov.
Španska vlada je razglasila tridnevno žalovanje, preiskava pa se osredotoča na pretresljivo okoliščino: po odpovedi varnostnega sistema je nadzorni center dovolil nadaljevanje vožnje vlaka, ki je nato trčil v drug, ustavljen vlak.
Minister za promet je okoliščine te odločitve označil za nerazložljive.
Silovito trčenje na progi med Madridom in Andaluzijo
Tragedija se je zgodila v sredo, 28. oktobra 2026, nekaj pred deveto uro zjutraj na železniški progi za visoke hitrosti v bližini kraja Urda v provinci Toledo, približno 150 kilometrov južno od Madrida. V nesreči sta bila udeležena hitra vlaka španskega državnega prevoznika Renfe in zasebnega železniškega podjetja Iryo, ki sta potovala v isti smeri po pomembni povezavi med Madridom in jugom države.
Po doslej objavljenih informacijah je vlak družbe Iryo obstal na progi, nato pa je vanj od zadaj trčil hitri vlak AVE državnega prevoznika Renfe. Trčenje je bilo tako silovito, da je več vagonov iztirilo, deli kompozicij pa so se razleteli po železniškem nasipu. Reševalci so se morali prebijati skozi močno poškodovane vagone, da bi prišli do ujetih potnikov in preverili, ali so med razbitinami še preživeli.
Po podatkih, ki jih je objavil britanski Guardian, je bilo na obeh vlakih skupaj 544 ljudi. Na vlaku Renfe naj bi bilo 397 potnikov, na vlaku Iryo pa 147. Število žrtev se je v prvih urah po nesreči hitro povečevalo, saj so reševalne ekipe postopoma dostopale do najbolj poškodovanih delov kompozicij.
Do četrtka zjutraj so oblasti potrdile najmanj 68 smrtnih žrtev. Več kot sto ljudi je po poročanju tujih medijev potrebovalo bolnišnično oskrbo, del poškodovanih pa je bil v resnem oziroma kritičnem stanju. Ker reševalci še niso dokončali pregleda vseh poškodovanih vagonov, oblasti niso izključile možnosti, da bi se število umrlih še povečalo.
Potniki opisujejo grozljive trenutke: Ljudje so ležali drug na drugem
Pričevanja preživelih razkrivajo razsežnost tragedije, ki je številne potnike ujela povsem nepripravljene. Nekateri so med vožnjo spali, drugi so sedeli na svojih sedežih, ko je nenadoma odjeknil silovit udarec. Vagoni so se začeli tresti in prevračati, prtljaga je poletela po prostoru, sedeži pa so se zaradi silovitosti trčenja iztrgali iz svojih pritrditev.
Kot poroča irska javna radiotelevizija RTÉ, je 31-letni Perujec Josimar Medina, ki je s partnerico potoval po Španiji, povedal, da je med nesrečo spal. Prebudil se je šele v trenutku, ko ga je sila trčenja vrgla v zrak. Drugi preživeli, 42-letni Pablo Mejía, je opisal izjemno močan udarec, po katerem so ljudje obležali na tleh, nekateri drug na drugem, medtem ko so bili sedeži in kovinski deli vagona razmetani po notranjosti.
Mejía je prepričan, da mu je življenje rešila naključna odločitev, saj je tik pred nesrečo zamenjal sedež. Iz razbitin je prišel s poškodbo glave, krvavim puloverjem in poškodovanim kovčkom. Njegovo pričevanje kaže, kako nepredvidljive so bile posledice trčenja in kako majhna razlika v položaju potnikov je lahko odločala o njihovem preživetju.
Drugi potniki so opisovali močan hrup, zatem pa prizore popolnega kaosa. Nekateri so se poskušali prebiti iz vagonov skozi poškodovana vrata in okna, drugi so pomagali poškodovanim sopotnikom, dokler niso do njih prišle reševalne ekipe.
Svojci še vedno čakajo na novice, številnih žrtev niso identificirali
Posebej pretresljivo je dogajanje v bližnjih krajih Urda in Los Yébenes, kjer so oblasti vzpostavile centre za pomoč svojcem. V eno od tamkajšnjih šol prihajajo družine, ki iščejo informacije o svojih bližnjih. Nekateri še vedno ne vedo, ali so njihovi sorodniki med poškodovanimi, hospitaliziranimi ali umrlimi.
Po poročanju RTÉ in španskega časnika El País je civilna garda vzpostavila posebne točke za zbiranje vzorcev DNK v Madridu, Toledu, Córdobi in Sevilli. Z njimi želijo pospešiti identifikacijo žrtev, ki jih zaradi posledic silovitega trčenja ni mogoče zanesljivo prepoznati zgolj na podlagi osebnih dokumentov ali zunanjih značilnosti.
Psihologinja španskega Rdečega križa Carmen García je opozorila, da svojce čakajo dolge in izjemno težke ure. Nekateri so v šoku, drugi občutijo jezo, žalost in strah, številni pa še niso pripravljeni sprejeti možnosti, da svojih najbližjih ne bodo več videli.
Pri pomoči družinam sodelujejo tudi lokalni prebivalci, prostovoljci in predstavniki verskih skupnosti. V krajih ob železniški progi so uredili prostore za začasno nastanitev, psihološko pomoč in zbiranje informacij. Lokalni prebivalci so reševalcem in svojcem prinašali hrano, pijačo in osnovne potrebščine.
Oblasti so opozorile, da bo dokončna identifikacija vseh žrtev lahko trajala dlje časa. Med potniki so bili po prvih informacijah tudi tuji državljani, vendar vseh narodnosti umrlih in poškodovanih še niso uradno potrdili.
Odpovedal varnostni sistem, nato je sledila usodna odločitev
Preiskava nesreče se osredotoča na dogajanje v nadzornem centru, potem ko je na delu železniške proge odpovedal avtomatski varnostni sistem. Španski minister za promet Óscar Puente je pojasnil, da je v sredo okoli 8.30 zaradi računalniške napake prenehal delovati sistem LZB, ki je namenjen nadzoru železniškega prometa in preprečevanju nevarnih situacij.
Zaradi okvare se je na približno 63 kilometrov dolgem odseku ustavilo več vlakov. Po navedbah ministra je bilo prizadetih približno šest kompozicij, nadaljnje upravljanje prometa pa je prevzel nadzorni center v Madridu.
Prav tam naj bi bila sprejeta odločitev, ki je zdaj v središču preiskave. Po ministrovih navedbah je nadzorni center okoli 8.36 vlaku Renfe dovolil nadaljevanje običajne vožnje, čeprav varnostni sistem še ni bil ponovno vzpostavljen in je na progi ostajal signal za ustavitev.
Vlak je nato prevozil približno 25 kilometrov in okoli 8.53 trčil v zadnji del stoječega vlaka Iryo. Med dovoljenjem za nadaljevanje vožnje in trčenjem je torej minilo približno 17 minut.
Minister Puente je okoliščine odločitve označil za nerazložljive. Pojasnil je, da bi moral vlak ob odpovedi avtomatskega nadzora nadaljevati vožnjo po posebnem varnostnem postopku, pri katerem se hitrost zmanjša toliko, da lahko strojevodja pravočasno ustavi pred morebitno oviro.
Takšen postopek je namenjen prav preprečevanju trčenj v okoliščinah, ko avtomatski sistemi ne zagotavljajo običajne ravni zaščite. Zakaj je nadzorni center dovolil običajno vožnjo, čeprav napaka še ni bila odpravljena, je eno ključnih vprašanj preiskave.
Minister: Za preverjanje napake je bilo dovolj časa
Po poročanju Guardiana in Euronewsa je minister Puente opozoril, da je imel nadzorni center dovolj časa za preverjanje nastale napake. Poudaril je, da preiskava še ni končana, zato ne želi vnaprej pripisovati odgovornosti posameznikom, vendar je odločitev o nadaljevanju vožnje ocenil kot napačno.
Dodatno pozornost vzbuja njegova navedba, da je nadzorni center podobna navodila izdal tudi najmanj enemu drugemu vlaku. V tistem primeru naj bi strojevodja opozoril, da običajna vožnja ni dovoljena in da je treba uporabiti poseben varnostni režim z zmanjšano hitrostjo. Nadzorni center je nato njegovo opozorilo upošteval.
Če bodo te okoliščine potrjene v uradni preiskavi, bodo pomembne za ugotavljanje, ali je prišlo do nepravilnega ravnanja posameznikov, pomanjkljivih postopkov ali širših sistemskih težav pri upravljanju železniškega prometa.
Preiskovalci morajo med drugim preveriti zapise komunikacije med strojevodji in nadzornim centrom, delovanje signalnovarnostnih naprav ter podatke o hitrosti vlaka pred trčenjem. Minister je povedal, da natančna hitrost vlaka v trenutku nesreče še ni znana, na tem odseku pa je dovoljena hitrost do 200 kilometrov na uro.
Pomembno je poudariti, da dosedanje ministrove izjave še niso končna ugotovitev vzroka nesreče. Za to bodo potrebni rezultati neodvisne preiskave in morebitnih sodnih postopkov.
Španija razglasila tridnevno žalovanje
Španski premier Pedro Sánchez je po obisku kraja nesreče sporočil, da bo država za žrtvami žalovala tri dni, od četrtka, 29. oktobra, do vključno sobote, 31. oktobra. V tem obdobju bodo državne zastave na javnih stavbah, diplomatskih predstavništvih in ladjah španske mornarice spuščene na pol droga.
Premier je poudaril, da je celotna Španija pretresena zaradi tragedije, in izrazil sožalje družinam umrlih ter podporo poškodovanim. Kot je razvidno iz uradne objave španske vlade, je dejal, da je prednostna naloga države pomoč žrtvam, njihovim svojcem in vsem, ki še vedno čakajo na informacije o pogrešanih.
Sánchez je napovedal temeljito preiskavo in zagotovil, da bodo pristojni organi ugotovili, kaj je povzročilo nesrečo. Če se bo izkazalo, da je prišlo do malomarnosti ali odpovedi varnostnih sistemov, je napovedal odločen odziv.
Obenem se je zahvalil reševalcem, gasilcem, zdravstvenemu osebju, civilni zaščiti in lokalnim prebivalcem, ki so takoj po nesreči priskočili na pomoč. V reševalni akciji je sodelovalo več sto pripadnikov različnih služb, vključno s špansko vojaško enoto za pomoč ob izrednih dogodkih.
Druga huda železniška nesreča v Španiji letos
Tragedija pri kraju Urda je še toliko bolj pretresljiva, ker gre že za drugo veliko nesrečo hitrih vlakov v Španiji v letu 2026. Januarja je v bližini kraja Adamuz v Andaluziji prišlo do trčenja dveh vlakov, v katerem je umrlo 46 ljudi, številni pa so bili poškodovani.
Tudi takrat sta bila udeležena vlaka družb Renfe in Iryo. Nesreča se je zgodila, ko je eden od vlakov iztiril in zapeljal na sosednji tir, kjer je trčil v drugo kompozicijo. Preiskava januarske tragedije še poteka.
Premier Sánchez je ob najnovejši nesreči priznal, da sta dve tako hudi železniški tragediji v enem letu za državo nesprejemljivi. Ob tem je poudaril, da dosedanji podatki kažejo na različne vzroke obeh nesreč, vendar mora to dokončno potrditi preiskava.
Španija ima eno najobsežnejših omrežij hitrih železnic v Evropi, ki povezuje Madrid z večjimi mesti po vsej državi. Železniški promet velja za pomemben del prometnega sistema in vsakodnevnega življenja milijonov prebivalcev, zato sta letošnji nesreči sprožili tudi širšo razpravo o varnosti infrastrukture in nadzornih sistemov.
Opozicijski voditelj Alberto Núñez Feijóo je po tragediji zahteval takojšnjo in neodvisno preiskavo ter celovit pregled železniškega omrežja. Po njegovem prepričanju imajo državljani pravico vedeti, ali so železniške povezave ustrezno varne.
Prekinjen promet, številne odpovedane povezave
Nesreča je povzročila tudi velike motnje v železniškem prometu. Španski upravljavec železniške infrastrukture Adif je po trčenju prekinil promet na prizadetem delu hitre železniške povezave med Madridom in Andaluzijo, medtem ko so reševalci in preiskovalci nadaljevali delo na kraju nesreče.
Potniki, ki so nameravali potovati med Madridom, Sevillo in drugimi mesti na jugu države, so se soočili z odpovedmi in zamudami. Železniški prevozniki so morali prilagajati vozne rede in potnike obveščati o alternativnih možnostih prevoza.
Oblasti za zdaj niso določile dokončnega datuma ponovne vzpostavitve običajnega prometa na prizadetem odseku. Pred tem bo treba odstraniti poškodovane vagone, pregledati železniško infrastrukturo in zagotoviti, da je proga varna za nadaljnjo uporabo.
Odstranjevanje razbitin je zahtevno, saj so posamezni vagoni močno poškodovani, del kompozicije pa je zdrsnil z železniškega nasipa. Pri delu uporabljajo težko mehanizacijo in dvigala, preiskovalci pa morajo hkrati poskrbeti za ohranitev dokazov, ki bodo pomembni pri ugotavljanju vzroka nesreče.
Evropski voditelji izrazili sožalje
Na tragedijo so se odzvali tudi številni evropski voditelji. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila pretresenost in sožalje družinam žrtev ter poudarila solidarnost Evropske unije s Španijo.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil podporo prizadetim, poškodovanim in reševalnim ekipam. Sporočila sožalja so prihajala tudi iz drugih evropskih držav, kjer so z zaskrbljenostjo spremljali reševalno akcijo in naraščanje števila žrtev.
Nesreča je sprožila širšo razpravo o varnosti železniškega prometa, predvsem o delovanju avtomatskih sistemov za preprečevanje trčenj in postopkih, ki jih morajo nadzorni centri uporabljati ob njihovih okvarah.
Prav ti sistemi so namenjeni zmanjševanju možnosti človeških napak, zato bo preiskava morala natančno ugotoviti, zakaj ob sredini okvari ni bila zagotovljena zadostna varnostna zaščita.
Med žalovanjem ostajajo najtežja vprašanja brez odgovorov
Španija danes žaluje za najmanj 68 ljudmi, ki so izgubili življenje na poti, ki bi morala biti povsem običajna. Za številne družine je tragedija še vedno povezana z negotovostjo, saj čakajo na identifikacijo žrtev in informacije o usodi svojih najbližjih.
Medtem ko reševalci zaključujejo najzahtevnejše delo med razbitinami, se pozornost vse bolj usmerja k ugotavljanju vzrokov. Doslej objavljene informacije kažejo, da je pred trčenjem odpovedal avtomatski varnostni sistem, nato pa je bila sprejeta odločitev o nadaljevanju vožnje, ki jo je minister za promet označil za napačno in nerazložljivo.
Toda odgovornost bo mogoče dokončno določiti šele po zaključku preiskave. Ta mora odgovoriti na vprašanja, kdo je dovolil nadaljevanje vožnje, na podlagi katerih informacij je bila odločitev sprejeta in zakaj niso bili uporabljeni ustrezni varnostni postopki.
Po dveh hudih železniških nesrečah v enem letu Španija ne išče več le odgovorov o posamezni tragediji, temveč tudi zagotovila, da je njen železniški sistem varen. Za svojce umrlih pa ostaja najpomembnejše, da se razjasnijo okoliščine nesreče in da se podobna tragedija ne ponovi.
Spletno uredništvo Goriške novice
