V okrožju Brčko v Bosni in Hercegovini je policija naletela na grozljiv prizor, ko je iz tako imenovane “hiše groze” rešila 31 otrok, starih od nekaj mesecev do 12 let.
Otroci, katerih identiteta in poreklo še nista znana, so bili žrtve trgovine z ljudmi in so živeli v nehumanih razmerah. Nekateri izmed njih so bili okuženi s paraziti. Oblasti še vedno preiskujejo, kdo so njihovi starši, medtem ko so otrokom že zagotovili nujno medicinsko oskrbo.
Razkritje “hiše groze” in zdravstvene posledice
Glavni tožilec Okrožnega tožilstva Brčko je pojasnil, da otroci niso vedeli, kje so in s kom so. Policija jih je v sredo osvobodila iz hiše na severu države, kjer so živeli v neustreznih pogojih. Odkritje parazitskih okužb je sprožilo takojšnjo zdravstveno intervencijo. “Nekateri otroci so že opravili tudi ginekološki pregled,” je izjavil tožilec Radmilo Ivanović. Po uradnih podatkih so bili pri šestih otrocih najdeni hrvaški potni listi, katerih avtentičnost še ni potrjena.
Aretacije in pravni ukrepi
Doslej je bosanska policija aretirala osem oseb, med njimi tudi lastnico hiše in njenega sina, ki sta obtožena zanemarjanja in zlorabe otrok. Pristojni organi so pojasnili, da je bil pripor odobren zaradi preprečitve morebitnega vplivanja na priče ali oviranja sodnega postopka. Na tožilstvu v Brčkem so že zaslišali tri osumljence, med njimi tudi žensko iz okolice Banja Luke, ki naj bi imela italijansko državljanstvo. Preostali osumljenci, ki trdijo, da so starši ali sorodniki otrok, so bili zaslišani naslednji dan.
Mednarodna preiskava in prihodnji koraki
Glavni tožilec iz Brčkega je poudaril, da ta zapleten primer zahteva tudi mednarodno sodelovanje. V preiskavo se je zato vključil Europol, da bi zagotovil dodatne dokaze in razširil preiskavo na mednarodno raven.
“Gre za osebe, ki se izdajajo za starše ali sorodnike najdenih otrok, vendar tožilstvo nima trdnih dokazov, da so otroci res njihovi,” je dodal Ivanović.
Družbeni odziv in širši kontekst
Odmev tega primera je v javnosti ogromen, saj gre za eno od največjih odkritij trgovine z ljudmi v regiji. Družbena omrežja so polna ogorčenja in zahtev po strožjih kaznih za vpletene. Preiskovalci poudarjajo potrebo po sistemski rešitvi problema trgovine z ljudmi, ki ne prizanaša niti najmlajšim.
Spletno uredništvo Dolenjske novice
