Slovenski šolski sistem se sooča z najglobljo kadrovsko krizo doslej, saj se pomanjkanje učiteljev stopnjuje na zaskrbljujočo raven. Kljub temu, da sistem še vedno deluje, pouk pogosto prevzemajo neustrezno usposobljeni posamezniki, kot so študenti, upokojenci in strokovnjaki z drugih področij. Na primer, v nekaterih šolah fiziko poučuje inženirka iz tujine, tehniko pa vodi učitelj športne vzgoje. V največji meri primanjkuje učiteljev matematike, naravoslovnih predmetov in računalništva, kar povzroča dodatne obremenitve tistim, ki še vztrajajo v šolstvu.
Učitelji, ki ostajajo na svojih delovnih mestih, so preobremenjeni in delajo preko svojih zmogljivosti. Zmanjšanje števila učiteljev matematike na nekaterih šolah, kot na primer v OŠ Vavta vas, kjer imajo zdaj le enega učitelja matematike namesto nekdanjih petih, predstavlja drastično zmanjšanje kadra. Učiteljica razrednega pouka in pomočnica ravnateljice, Bogdana Hočevar, je bila prisiljena poučevati matematiko, čeprav to ni njena strokovna kvalifikacija. Priprave na pouk in ocenjevanje ji vzamejo ogromno časa, saj se mora učiti snovi, ki jih sama ni študirala, kar kaže na nujnost reševanja te krize.
Kadrovska stiska vpliva na kakovost pouka, kar se odraža tudi v naraščanju povpraševanja po inštrukcijah, saj starši vse bolj skrbijo za izobrazbo svojih otrok. Vprašanje se postavlja, ali bo to vodilo do trajnega zmanjšanja kakovosti javnega šolstva in ali bo šolski sistem šel po poti javnega zdravstva, ki je prav tako v krizi.
Razmere so zaskrbljujoče na številnih šolah po Sloveniji, a so zlasti izrazite na Notranjskem, kjer večina osnovnih šol poroča o težavah pri pridobivanju ustreznega kadra. Na OŠ Rakek ravnateljica Anita Knez opozarja, da je število prijavljenih kandidatov na razpise drastično upadlo. Medtem ko so v preteklosti prejeli po več deset prijav, so danes prijave redke, pogosto pa ni prijavljenih nikogar. Knezova izpostavlja, da mnogi učitelji zapuščajo šolstvo zaradi boljših priložnosti v gospodarstvu ali tujini, medtem ko preostali kader nosi breme, ki postaja nevzdržno.
Ravnatelji opozarjajo, da trenutni ukrepi ministrstva niso dovolj učinkoviti. Ukrepi, kot sta možnost zaposlitve za nedoločen čas in povečanje kvote štipendij za pedagoške poklice, ne rešujejo težav na dolgi rok. Nives Počkar poudarja, da je nujno zvišati plače učiteljem, zlasti začetnikom, ter izboljšati javno podobo učiteljskega poklica, ki je v javnosti vse prepogosto deležen negativnih kritik.
Kadrovska kriza bo, če ne bo ustrezno rešena, imela daljnosežne posledice za celotno družbo. Vprašanje je, ali bo država zmogla pravočasno ukrepati in preprečiti, da bi se slovensko šolstvo znašlo v še večji stiski, podobno kot že vidimo v javnem zdravstvu. Ministrstvo za izobraževanje, pod vodstvom dr. Vinka Logaja, se sooča z zahtevno nalogo – kako preprečiti razkroj sistema, ki je eden temeljnih stebrov družbe.
Spletno uredništvo
