Po dolgotrajnem procesu uvajanja sekcijskega merjenja hitrosti v Sloveniji se zdi, da se projekt končno premika proti pomembnemu mejniku. Prva etapa bo omogočila avtomatizirano merjenje hitrosti na štirih avtocestnih odsekih, kar bo prispevalo k varnosti in zmanjšanju prometnih nesreč.
Medtem ko države, kot so Italija, Avstrija in Poljska, že uspešno uporabljajo ta sistem, Slovenija še vedno čaka na dokončanje vseh potrebnih postopkov. Projekt, ki ga vodi podjetje Intermatic, naj bi bil zaključen do konca marca, vendar je do zdaj naletel na več ovir.
Uvajanje sekcijskega merjenja hitrosti v Sloveniji
Skoraj dvajsetletni projekt uvajanja sekcijskega merjenja hitrosti v Sloveniji se morda končno bliža zaključku prve etape. Predvideva se, da bodo na štirih odsekih avtocest uvedli sodoben sistem, ki bo pomagal umiriti hitrost divjih voznikov. Za primerjavo, Poljska že pokriva okoli 250 kilometrov avtocest s tem sistemom in načrtuje širitev na 600 kilometrov. Prednost tega sistema je, da meri povprečno hitrost vozil na daljši razdalji, kar spodbuja voznike, da dlje časa upoštevajo hitrostne omejitve.
Italija, Avstrija, Nizozemska, Belgija in Združeno kraljestvo že uporabljajo široko mrežo sekcijskih merilnikov. Španija, Poljska, Češka, Francija in Litva pa aktivno širijo svoje mreže.
Primerjalni podatki iz Poljske kažejo, da se je na območjih z delujočimi sekcijskimi merilniki število hudih prometnih nesreč zmanjšalo za več kot 40 odstotkov.
Lani je zaradi prevelike hitrosti v Sloveniji umrlo 40 ljudi.
Tehnični in regulativni izzivi
Podjetje Intermatic, izbrano na razpisu januarja 2024, naj bi delujoč sistem na štirih odsekih predalo do marca 2026. Toda izbrana naprava, belgijski iCar5, ni bila med tistimi, ki bi jih Urad za meroslovje (MIRS) že predhodno odobril. Zaradi razlik v regulativah med državami EU so se pojavile težave pri pridobivanju dovoljenj. Zadovoljiv odgovor glede programske opreme so na MIRS prejeli šele konec februarja 2026.
Po večkratnih podaljšanjih rokov je MIRS končno prejel dokumentacijo, ki potrjuje, da spremembe v programski opremi ne vplivajo na merjenje hitrosti. Nadaljnji koraki pa vključujejo terenske teste delujoče opreme, ki so že doživeli zamude. Vložnik je bil pozvan, da omogoči izvedbo preskusov na terenu, kar je bilo zagotovljeno šele v februarju 2026.
Po postavitvi testnega sistema na odseku Logatec – Vrhnika je MIRS zahteval vzorčne meritve, a jih še ni prejel. Ob terenskem pregledu so ugotovili, da manjkajo odsevni trakovi, ki jih zahteva pravilnik. MIRS je obvestil vložnika, da se bo postopek nadaljeval, ko bo merilnik ustrezno pripravljen. Intermatic trdi, da so vzroki za zamude povezani z usklajevanjem postopkov z DARS-om.
Začetek in konec merilnega odseka mora biti označen z odsevnim trakom prečno čez cestišče in z merskimi klini ob cestišču. Odsevni trak mora biti viden na dokumentirani meritvi skupaj z merjenim vozilom.
Lokacije novih kamer in pričakovanja
Kamere na novo nameščenih sekcijskih merilnikih so težko opazne, saj so integrirane v obstoječo infrastrukturo DARS-a. Prva vstopna kamera je nameščena na prvem portalu po uvozu Logatec, izstopna pa na predzadnjem portalu pred izvozom Vrhnika. Ta 7,1 kilometra dolg odsek velja za visokorizičnega, saj vozniki pogosto prekoračijo dovoljeno hitrost 130 km/h.
Kdaj bodo prehitri vozniki začeli prejemati kazni, še ni znano. Projekt je v zaključni fazi, vendar časovnica ostaja negotova. Intermatic pričakuje, da bo testiranje sistema izvedeno takoj, ko bo MIRS uredil dostop do strežnika in določil pogoje za označevanje lokacij. Pogodba z DARS-om predvideva zaključek del do konca marca, z možnostjo kazni za vsak zamujen dan.
Odsekovne merilnike bodo najprej postavili na štajerski avtocesti pod Trojanami v smeri Maribora, na gorenjski avtocesti med priključkoma Ljubljana Brod in Vodice v smeri Kranja, na primorski avtocesti med priključkoma Logatec in Vrhnika v smeri Ljubljane, ter na višnjegorskem klancu na dolenjski avtocesti v smeri Novega mesta.
Ali bo prehitra vožnja sankcionirana še pred poletjem, ostaja odprto vprašanje.
