V letu 2024 je v Sloveniji prišlo do opaznega povečanja bolniških odsotnosti, pri čemer so ženske na bolniško odsotne skoraj dvakrat pogosteje kot moški. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo zabeleženih več kot 1,6 milijona primerov bolniške odsotnosti, kar predstavlja znatno povečanje v primerjavi z letom poprej. Povprečna dolžina posamezne odsotnosti je znašala 11,85 dneva, skupaj pa je bilo izgubljenih več kot 19 milijonov koledarskih dni.
Analiza NIJZ razkriva, da so ženske sicer pogosteje na bolniški odsotnosti, vendar pa te odsotnosti trajajo krajši čas v primerjavi z moškimi. Povprečna dolžina ženske bolniške odsotnosti znaša 10,26 dneva, medtem ko moški v povprečju ostajajo doma 14,63 dneva. Glavni razlogi za bolniške odsotnosti vključujejo bolezni mišično-skeletnega sistema, poškodbe, zastrupitve ter težave z duševnim zdravjem in rakava obolenja.
Starost vpliva na razloge za odsotnost
Starost zaposlenih igra pomembno vlogo pri vzrokih za bolniško odsotnost. Mlajši zaposleni so pogosteje odsotni zaradi poškodb, zastrupitev in nalezljivih bolezni, medtem ko se pri starejših zaposlenih pogosteje pojavljajo bolezni mišično-skeletnega sistema in rakava obolenja. Kljub temu, da se pogostost bolniških odsotnosti z višanjem starosti zmanjšuje, se povprečna dolžina posamezne odsotnosti povečuje.
Podatki skozi leta
Podatki NIJZ za obdobje med leti 2014 in 2024 kažejo, da je bilo leto 2024 rekordno po številu bolniških odsotnosti, saj so zabeležili kar 1.643.869 primerov. Kljub visokemu številu odsotnosti, je bilo povprečno trajanje najkrajše v zadnjem desetletju, z 11,85 dneva na odsotnost. Najdaljša povprečna dolžina bolniške odsotnosti je bila zabeležena leta 2020, ko je znašala 18,04 dneva.
“Razumevanje vzrokov in vzorcev bolniških odsotnosti je ključno za oblikovanje učinkovitih zdravstvenih politik,” pravi strokovnjak z NIJZ.
Spletno uredništvo Naša Primorska
