Nedavno so se v javnosti pojavile govorice o možnosti prodaje Tičarjevega doma na Vršiču, vendar v Planinskem društvu Jesenice trdijo, da prodaje trenutno ne načrtujejo. Kljub temu je novica sprožila številna vprašanja in skrbi glede prihodnosti dostopnosti planinskih koč v Sloveniji. Zaradi finančnih stisk več društev preučuje možnosti za prodajo planinskih objektov, kar odpira vprašanje, ali bi lahko ti prešli v zasebne roke in ali bo prost dostop do teh nepogrešljivih planinskih točk ostal ohranjen.
V Sloveniji je večina planinskih koč, natančneje 132 od 159 registriranih pri Planinski zvezi Slovenije (PZS), v lasti planinskih društev. Ostale so v lasti lokalnih skupnosti, posameznikov ali drugih pravnih subjektov. Govorice o prodaji Tičarjevega doma so sprožile zaskrbljenost tudi pri Eko civilni iniciativi Slovenije, kjer opozarjajo na strateški pomen teh objektov. Koče so po njihovem prepričanju del kulturne dediščine, pomembne za reševanje v gorah, ter odraz vrednot kot so sodelovanje, spoštovanje narave in domoljubje. Dodajajo, da bi lahko v primeru prodaje prišlo do omejenega dostopa in uporabe, kar bi lahko planinske objekte, zgrajene z veliko prostovoljnega dela, spremenilo v luksuzne zasebne rezidence.
Čeprav Planinska zveza Slovenije zagotavlja, da si bo prizadevala za ohranitev koč v planinski lasti, priznava, da zaradi finančnih težav upravljavcev v prihodnje ne more izključiti možnosti prodaje. Primer Tičarjevega doma kaže, da planinska društva zaradi visokih stroškov vzdrževanja objektov razmišljajo o različnih rešitvah. Za nekatere bi lahko to pomenilo tudi prodajo, če bi ocenili, da upravljanje postaja preveliko breme.
Kljub temu planinci opozarjajo na pomen odprtega dostopa do planinskih koč, saj te predstavljajo ključno infrastrukturo za razvoj pohodniškega turizma, ki je osrednji del slovenskega turističnega razvoja. Urejene planinske poti in koče omogočajo varno izkušnjo obiskovalcem in zmanjšujejo okoljski vpliv zaradi boljše organizacije obiskov.
Eko civilna iniciativa je pripravila predloge, s katerimi bi planinske koče zaščitili kot del kulturne dediščine, vendar ministrstvo za kulturo na pobude še ni podalo odgovora. V PZS menijo, da sama zaščita kulturne dediščine ne rešuje težav, saj stroga zakonodaja že sedaj otežuje nujne prenove, kar postavlja dodatne finančne zahteve na društva. Po njihovem mnenju bi bilo potrebno zagotoviti bolj prilagodljive pogoje in redne finančne vire za vzdrževanje koč, da bi se izognili finančnim pritiskom, ki društva potiskajo k prodaji.
Planinska zveza je hvaležna za občasno državno pomoč, a glede na številčnost koč menijo, da to ni dovolj, saj bi številne koče potrebovale celovite prenove. Z uvedbo stalnega letnega financiranja za sanacijo bi tako lahko zagotovili dolgoročno ohranjanje teh planinskih točk za prihodnje generacije planincev in obiskovalcev.
Spletno uredništvo