Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je lani v našo državo priselilo skupno 30.854 prebivalcev, medtem ko se jih je iz Slovenije odselilo 22.335. V primerjavi s prejšnjim letom se je število priselitev zmanjšalo za sedem odstotkov, medtem ko se je število odselitev povečalo za štiri odstotke.
Selitveni prirast je bil za 26 odstotkov nižji kot leto prej, saj se je v Slovenijo priselilo 8519 več ljudi, kot se jih je odselilo.
Pri slovenskih državljanih je bil selitveni prirast negativen. Priselilo se jih je 3950, kar je 17 odstotkov manj kot leta 2024, medtem ko se jih je odselilo 4928, kar je tri odstotke manj kot leto prej. Po drugi strani pa je bil selitveni prirast tujih državljanov že 27. leto zapored pozitiven. Priselilo se jih je 9500 več, kot se jih je iz Slovenije odselilo.
Državljani Bosne in Hercegovine vodijo v priseljevanju
Največ k pozitivnemu selitvenemu prirastu tujih državljanov so prispevali državljani Bosne in Hercegovine, saj se jih je v Slovenijo priselilo 2000 več, kot se jih je iz nje odselilo. Kar 30 odstotkov vseh priseljenih tujih državljanov je v Slovenijo prišlo iz Bosne in Hercegovine. Pogosti so bili tudi priseljenci iz Srbije, Kosova, Severne Makedonije in Ukrajine.
Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča slovenskih državljanov, ki so se priselili nazaj, sta bili Avstrija (19 odstotkov) in Nemčija (18 odstotkov). Sledile so Hrvaška, Švica in Italija. Medtem je petina slovenskih državljanov, ki so se odselili, odšla v Avstrijo, drugi najpogostejši cilji pa so bili Nemčija (17 odstotkov), Hrvaška in Italija.
Mobilnost tujih državljanov
Večina tujih državljanov, ki so zapustili Slovenijo, se je preselila nazaj v Bosno in Hercegovino (33 odstotkov), sledili sta Kosovo (16 odstotkov) in Srbija (11 odstotkov). Zanimivo je, da so tujci tudi lani ostali bolj mobilni kot slovenski državljani, saj se je med tujci najmanj enkrat preselil vsak enajsti, med državljani Slovenije pa vsak petindvajseti.
Kar se tiče notranjih selitev, jih je bilo lani za štiri odstotke manj kot leto pred tem. Registriranih je bilo 106.840 sprememb naselja prebivališča znotraj države. Od teh se je 81 odstotkov prebivalcev preselilo v drugo občino, 19 odstotkov pa v drugo naselje znotraj iste občine. Približno 86.000 slovenskih državljanov in 21.000 tujih državljanov je prijavilo spremembo prebivališča, pri čemer je skoraj polovica med njimi bila stara med 20 in 39 let.
V Ljubljani se je najmanj enkrat preselilo 14.388 prebivalcev, v Mariboru pa 4988 prebivalcev. Skupno je bilo evidentiranih 43.893 sprememb prebivališča znotraj naselij, ki statistično sicer ne štejejo za selitve.
Spletno uredništvo
