Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) je že 19. leto zapored omogočila zavezancem za dohodnino, da del svojega obračunanega zneska namenijo upravičencem do donacij. Tudi letos bo največja vsota sredstev, že četrto leto zapored, pripadla Društvu za srčno-žilne bolezni AED, ki bo prejelo kar 3,2 milijona evrov. Ta praksa omogoča prebivalcem, da z delom svoje dohodnine podprejo splošnokoristne organizacije, politične stranke in reprezentativne sindikate.
Kako deluje sistem namenjanja dohodnine?
Možnost, da del dohodnine namenimo različnim organizacijam, je bila uvedena z davčno reformo leta 2007. Sprva je bila ta možnost omejena na pol odstotka obračunane dohodnine, a se je leta 2020 znesek povečal na en odstotek. Vsak zavezanec lahko izbere organizacije s seznama, ki ga pripravi finančno ministrstvo, in jim nameni do enega odstotka svoje dohodnine. Seznam vključuje nevladne organizacije, politične stranke, šole, vrtce, registrirane cerkve in druge skupine, ki izpolnjujejo zakonodajne pogoje.
Razdelitev sredstev v letu 2025
Za leto 2025 bo med 7435 upravičencev razdeljenih 19,2 milijona evrov, kar je več kot lani, ko je skupni znesek znašal 17,3 milijona evrov. Poleg Društva AED med največje prejemnike sodijo še:
- Društvo Rdeči noski: 531.676 evrov
- Društvo Viljem Julijan: 377.443 evrov
- Zveza Anite Ogulin in ZPM: 334.357 evrov
- Slovenska Karitas: 296.429 evrov
Podatki o razdelitvi sredstev so začasni, saj temeljijo na informativnih izračunih dohodnine. Vsak ugovor lahko zadrži izplačilo donacij, končna izplačila pa so načrtovana do konca septembra.
Zakaj je pomembno nameniti del dohodnine?
Namenjanje dohodnine upravičencem je pomembno, ker omogoča financiranje organizacij, ki imajo ključno vlogo v družbi. Ta sredstva pomagajo nevladnim organizacijam pri izvajanju njihovih programov, ki pogosto zapolnjujejo vrzeli, kjer država morda ne zagotavlja zadostne podpore. Prav tako to omogoča posameznikom, da aktivno sodelujejo pri podpori skupnosti in družbeno koristnih projektov.
Čeprav je sistem namenjanja dohodnine relativno dobro utečen, ostaja odprto vprašanje, kako bi lahko povečali število zavezancev, ki bi se odločili za namenitev dela svoje dohodnine. Povečana ozaveščenost in razumevanje koristi, ki jih prinaša takšna delitev, bi lahko še dodatno okrepila financiranje za koristne projekte in organizacije.
Vsekakor je zanimivo spremljati, kako se bo ta praksa razvijala v prihodnjih letih in kakšen bo vpliv na nevladni sektor ter družbo kot celoto.
Spletno uredništvo Toti Maribor
