Jesen je že dodobra zakorakala v naše kraje, čez dobra dva tedna pa nas čaka sprememba, ki jo bomo občutili vsi. V noči s sobote, 24. oktobra, na nedeljo, 25. oktobra, bomo znova premaknili urne kazalce in prešli na zimski oziroma standardni čas. Tokrat bomo spali eno uro dlje, vendar bo sprememba prinesla tudi manj prijetno posledico: popoldne se bo po uri stemnilo približno uro prej. Čeprav je Evropska unija že pred leti resno razmišljala o koncu sezonskega premikanja ure, bomo kazalce tudi letos prestavili. In kot kaže, jih bomo še nekaj časa.
Do tradicionalnega jesenskega premika ure nas ločita še dobra dva tedna. Slovenija bo skupaj z večino evropskih držav zadnjo nedeljo v oktobru znova prešla s poletnega na standardni srednjeevropski čas.
V nedeljo, 25. oktobra 2026, bomo ob 3. uri zjutraj kazalce premaknili nazaj na 2. uro. Noč bo tako trajala uro dlje, nedelja pa bo imela kar 25 ur. Za številne bo to pomenilo dobrodošlo dodatno uro spanja, spremembo pa bomo najbolj opazili v naslednjih popoldnevih in večerih.
Jutra bodo po premiku ure glede na čas na naših urah svetlejša, tema pa bo popoldne nastopila približno uro prej. Ker se dnevi v tem delu leta že hitro krajšajo, bo občutek prehoda v temnejši del leta še izrazitejši.
Kdaj natančno bomo premaknili uro?
Premik nas čaka v noči s sobote, 24. oktobra, na nedeljo, 25. oktobra. Ob treh zjutraj bomo kazalce prestavili za eno uro nazaj, na drugo uro. Tako se bo končalo obdobje poletnega časa, ki se je začelo zadnjo nedeljo v marcu.
Večina pametnih telefonov, računalnikov, pametnih ur in drugih naprav, povezanih z omrežjem, bo čas spremenila samodejno. Ročno bo treba še vedno prestaviti nekatere klasične ure, ure v avtomobilih, pečicah in drugih napravah brez samodejne nastavitve časa.
Najpreprostejše pravilo ostaja enako: jeseni uro premaknemo nazaj, spomladi pa naprej. Naslednji prehod na poletni čas nas bo po sedanjem koledarju čakal 28. marca 2027.
Spali bomo eno uro dlje, toda večeri bodo precej drugačni
Jesenski premik ure je med ljudmi pogosto nekoliko bolj priljubljen od spomladanskega, saj nam vsaj na papirju prinese dodatno uro spanja. Toda že v nedeljo popoldne bo opazna druga plat spremembe.
Sonce bo glede na čas na naših urah zahajalo približno uro prej kot dan pred tem. Dnevne svetlobe zaradi premika seveda ne bo nič manj – drugače bo le razporejena glede na naš uradni čas. Zjutraj jo bomo dobili nekoliko prej, izgubili pa jo bomo v poznejšem popoldnevu.
To bodo posebej občutili ljudje, ki se iz službe vračajo v poznih popoldanskih urah. Če so še dan prej lahko del poti opravili pri dnevni svetlobi, bodo po spremembi pogosteje odhajali domov v mraku ali temi. Manj svetlega popoldneva bo tudi za sprehode, šport in druga opravila na prostem.
Premik bo sovpadel z obdobjem, ko se dan že sicer hitro krajša. Do zimskega solsticija 21. decembra bomo dnevne svetlobe postopoma izgubljali še naprej, zato bo sprememba konec oktobra za marsikoga predstavljala pravi začetek temnejšega dela leta.
Telo se ne ravna samo po številkah na uri
Čeprav kazalce prestavimo v nekaj sekundah, se naš notranji ritem ne spremeni tako hitro. Človeški organizem ima svoj cirkadiani oziroma približno 24-urni ritem, na katerega pomembno vplivajo svetloba, spanje, prehranjevanje in naše vsakodnevne navade.
Jesenski prehod je za večino ljudi praviloma nekoliko lažji kot spomladanski, ko izgubimo eno uro noči. Kljub temu lahko nekateri v prvih dneh občutijo večjo utrujenost, zaspanost, spremembe pri uspavanju ali zgodnejše prebujanje.
Posebej občutljivi so lahko majhni otroci, starejši in ljudje z zelo ustaljenim spalnim ritmom. Otroku, ki se običajno zbuja ob sedmih, njegova notranja ura namreč ne pove, da smo čez noč prestavili kazalce. Njegov organizem se mora na nov urnik šele prilagoditi.
Pri prilagajanju pomaga predvsem čim bolj reden ritem spanja ter dovolj dnevne svetlobe v jutranjih in dopoldanskih urah. Večina ljudi se na enourno spremembo sicer prilagodi v nekaj dneh.
Spremembo bomo občutili tudi na cestah
Premik ure ni pomemben samo zaradi spanja. Spremenijo se tudi svetlobne razmere v času popoldanske prometne konice.
Po 25. oktobru se bo precej več voznikov iz službe vračalo v mraku oziroma temi. V jesenskih mesecih so temu pogosto dodani dež, mokro cestišče, megla in slabša vidljivost, zato je potrebna dodatna previdnost.
Posebej izpostavljeni so pešci in kolesarji. Temna oblačila in slaba osvetljenost lahko močno zmanjšajo njihovo vidnost, zato je v tem obdobju še pomembnejša uporaba odsevnih teles in luči.
Tudi vozniki naj pravočasno preverijo delovanje avtomobilskih luči in hitrost prilagodijo razmeram. Premik ure cest sam po sebi ne naredi nevarnejših, spremeni pa čas, ko se največ ljudi na njih znajde v slabših svetlobnih razmerah.
Zakaj uro sploh še vedno premikamo?
Sistem poletnega časa je bil uveden predvsem z idejo, da bi v svetlejšem delu leta bolje izkoristili dnevno svetlobo. Če uro spomladi prestavimo naprej, dobimo daljše svetle večere, kar naj bi v preteklosti pripomoglo tudi k manjši porabi energije za razsvetljavo.
Toda način življenja se je v desetletjih močno spremenil. Danes velik delež električne energije porabimo za ogrevanje, hlajenje, računalnike, gospodinjske aparate in številne druge naprave, zato energetski učinek premikanja ure ni tako preprost, kot je bil nekoč.
Prav zaradi dvomov o koristih ter vprašanj o vplivu na zdravje in počutje se je pred leti začela resna razprava o ukinitvi premikanja ure v Evropski uniji.
Evropska komisija je leta 2018 izvedla obsežno javno posvetovanje, v katerem je sodelovalo približno 4,6 milijona ljudi. Kar 84 odstotkov sodelujočih je podprlo konec sezonskega prestavljanja kazalcev.
Evropski parlament je bil za ukinitev. Kaj se je zgodilo?
Evropski parlament je marca 2019 podprl predlog, da bi sezonsko premikanje ure odpravili. Takrat se je celo zdelo, da bomo kazalce kmalu prestavili zadnjič.
Toda za spremembo evropske zakonodaje glasovanje parlamenta ni zadostovalo. Države članice bi morale v Svetu Evropske unije doseči dogovor, kar se ni zgodilo.
Eno največjih vprašanj je bilo, kateri čas bi posamezne države trajno obdržale. Če bi ena država izbrala stalni poletni čas, njena soseda pa standardnega, bi lahko nastal časovni mozaik z neprijetnimi posledicami za čezmejni promet, gospodarstvo in vsakodnevne migracije.
Za državo, kot je Slovenija, ki je močno povezana z Avstrijo, Italijo, Hrvaško in Madžarsko, je usklajevanje še posebej pomembno. Različni časovni pasovi med neposrednimi sosedami bi lahko pomenili precej več težav, kot jih povzroča sedanje dvakratno prestavljanje ure.
Ker dogovora med državami članicami ni bilo, predlog ni bil dokončno sprejet in sedanji sistem ostaja v veljavi.
Kazalce bomo očitno premikali še naprej
Kljub dolgoletnim napovedim zato za zdaj ni določenega datuma, ko bi sezonsko prestavljanje ure v Sloveniji prenehalo.
Evropska komisija objavlja časovni razpored začetka in konca poletnega časa tudi za prihodnja leta. To ne pomeni, da sistema v prihodnosti ni mogoče spremeniti, kaže pa, da trenutno ni sprejete zakonodaje, ki bi premikanje ure odpravila.
Tako bomo po letošnjem prehodu na standardni čas spomladi znova storili obratno. 28. marca 2027 bomo uro prestavili naprej, jeseni pa jo bomo po sedanjem sistemu spet premaknili nazaj.
Razprava o tem, ali bi bilo bolje vse leto uporabljati standardni ali poletni čas, se bo zagotovo nadaljevala. Dokler države Evropske unije ne dosežejo skupnega dogovora, pa za prebivalce Slovenije ostaja vse po starem.
Čez dobra dva tedna nas torej čaka 25-urna nedelja
Za letošnji premik si moramo zapomniti predvsem en datum: nedelja, 25. oktober 2026. Ko bo ura ponoči pokazala tri, jo bomo premaknili nazaj na dve.
Za večino naprav bo sprememba avtomatična, za nas pa nekoliko manj. Jutra bodo po uradnem času nekaj časa svetlejša, popoldanski mrak bo prihajal prej, naš organizem pa bo morda potreboval nekaj dni, da se prilagodi.
Najprijetnejši del jesenskega premika ostaja dodatna ura noči. Manj prijeten bo trenutek, ko bomo nekaj dni pozneje pogledali skozi okno in ugotovili, da se je še pred koncem popoldneva že začelo mračiti.
Čeprav smo že pred leti poslušali napovedi, da bomo uro kmalu premaknili zadnjič, se to še ni zgodilo. Tudi letošnjo zadnjo nedeljo v oktobru nas tako čaka dobro znani ritual: kazalci za eno uro nazaj in uradni vstop v zimski čas.
Spletno uredništvo Naša Primorska
