Primer domnevnega skupinskega posilstva na prestižni ameriški univerzi Cornell dobiva nov in precej resnejši pravni epilog. Nekdanja študentka v civilni tožbi trdi, da jo je oktobra 2024 sedem članov študentske bratovščine Chi Phi omamilo oziroma ji dajalo alkohol in droge ter jo več ur spolno napadalo. Čeprav je primer prijavila univerzitetni policiji, kazenskih obtožnic takrat ni bilo.
Univerza je izvedla lastno preiskavo, po kateri so sledili suspenzi in izključitve, tožnica pa trdi, da so nekateri od študentov dobili tudi možnost ublažitve sankcij s pisanjem esejev. Cornell zavrača razlago, da bi bilo pisanje eseja edina sankcija za katerega od vpletenih. Zdaj, skoraj dve leti po domnevnem napadu, je okrožni tožilec kazensko preiskavo ponovno odprl in napovedal, da bo dokaze predstavil veliki poroti.
Začelo se je z večerom v študentskem naselju
Dogodek, opisan v civilni tožbi, naj bi se zgodil v noči na 19. oktober 2024 na univerzi Cornell v Ithaci v ameriški zvezni državi New York. Takrat 20-letna študentka je večer začela v prostorih svoje sestrščine Tri Delta, nato pa se udeležila dogodka v lokalnem nočnem klubu. Po navedbah tožbe je bila že močno opita, ko je pozneje prišla v hišo bratovščine Chi Phi, kjer je želela obiskati prijatelja.
Tožnica trdi, da so ji tam ponudili še alkohol, marihuano in bel prašek, za katerega naj bi ji dejali, da je ketamin. V tožbi navaja, da zaradi svojega stanja ni bila sposobna dati veljavnega soglasja za spolne odnose. Nato naj bi se začelo večurno spolno nasilje, v katerem naj bi po njenih navedbah sodelovalo več članov bratovščine.
Gre za navedbe iz civilne tožbe, ki še niso bile dokazane v kazenskem postopku. Odvetnika najmanj dveh imenovanih študentov sta obtožbe svojih strank že zanikala, kazenska odgovornost nobenega od sedmih pa doslej ni bila ugotovljena.
V skupinskem pogovoru naj bi k spolnemu dejanju vabili še druge
Med najbolj obremenilnimi deli civilne tožbe so posnetki komunikacije v skupini na Snapchatu, imenovani »Chi Phi Actives«. Okoli 1.42 zjutraj naj bi eden od članov bratovščine v skupino poslal vulgarno sporočilo, s katerim je druge člane pozival, naj pridejo v zgornje nadstropje. Posnetki teh sporočil so vključeni v sodno dokumentacijo, poroča študentski časopis Cornell Daily Sun.
Po navedbah tožbe naj bi nato v sobo prihajali še drugi člani bratovščine. Študentka trdi, da je bila zaradi alkohola in drog v stanju, v katerem ni mogla veljavno privoliti v spolne odnose, ter da so jo nekateri od moških spolno napadli. Opisuje tudi prisilno uživanje dodatnega ketamina in spolna dejanja, ki naj bi trajala vse do približno 5.45 zjutraj.
V civilni tožbi je kot sedem domnevno vpletenih navedla takratne oziroma nekdanje člane bratovščine. Ker gre za osebe, katerih kazenska odgovornost ni ugotovljena, njihovih imen za vsebino zgodbe niti ne potrebujemo.
Tri tedne pozneje je odšla na policijo
Študentka je dogodek 8. novembra 2024, približno tri tedne pozneje, prijavila policiji univerze Cornell. Še isti dan je univerza začasno suspendirala poglavje bratovščine Chi Phi, začasne ukrepe pa je po navedbah civilne tožbe uvedla tudi proti sedmim študentom. Januarja 2025 je nato začela formalno preiskavo v okviru pravil Title IX, ameriškega sistema za obravnavo diskriminacije in spolnega nasilja v izobraževalnih ustanovah.
Cornell zdaj pojasnjuje, da je preiskava trajala več mesecev in da je po njej sledilo formalno zaslišanje oziroma obravnava pred komisijo usposobljenih članov univerzitetnega osebja in profesorjev. Obe strani sta lahko predložili dokaze in pričali. Univerza je včeraj prvič tudi jasno potrdila, da so bile po končanem postopku izrečene začasne izključitve oziroma suspenzi in izključitve z univerze.
Koliko od sedmih študentov je bilo izključenih in koliko suspendiranih, Cornell ni razkril. Sklicuje se na ameriško zakonodajo o varovanju zasebnosti študentov.
Odvetnik: Dva izključena, pet jih je dobilo milejše sankcije
Odvetnik nekdanje študentke Thomas Giuffra predstavlja nekoliko drugačno sliko. Po njegovih navedbah sta bila dva od sedmih študentov izključena, preostalih pet pa naj bi prejelo milejše disciplinske ukrepe, ki so vključevali suspenze, delavnice in pisanje esejev.
Prav zaradi tega se je v ameriški javnosti razširila trditev, da je Cornell študente zaradi domnevnega skupinskega posilstva kaznoval zgolj s pisanjem esejev. To ni natančno.
Cornell je v ponedeljek izrecno zanikal, da bi bilo kateremu od obravnavanih študentov pisanje eseja ponujeno kot edina posledica oziroma sankcija. Univerza hkrati ne zanika, da so lahko izobraževalni ukrepi, med katere sodijo tudi refleksijski eseji, del širšega disciplinskega postopka. Njena uradna pravila dejansko med možnimi ukrepi poleg suspenza in izključitve omenjajo tudi izobraževalne ukrepe, svetovanje in refleksijske naloge.
Zato je razlika pomembna: civilna tožba in odvetnik tožnice trdita, da so nekateri dobili milejše sankcije, med katerimi so bili tudi eseji, Cornell pa zanika, da bi kdo odnesel samo s pisanjem eseja.
Zakaj takrat ni bilo kazenskega pregona?
Še bolj zapleten je odgovor na vprašanje, zakaj noben od sedmih študentov leta 2024 ni bil kazensko obtožen.
Okrožni tožilec okrožja Tompkins Matthew Van Houten je pojasnil, da je bila izjava, ki jo je študentka takrat dala policiji, drugačna od veliko hujših navedb v sedanji civilni tožbi. Po njegovih besedah takratna dokumentacija ni vsebovala navedb, da bi bila brez svojega soglasja omamljena ali da bi šlo za skupinsko posilstvo v obliki, opisani v novi tožbi. Na podlagi dokazov, ki so jih imeli, po njegovih besedah niso ocenili, da obstaja podlaga za kazenski pregon.
Odvetnik študentke to razlago zavrača. Giuffra trdi, da je njegova stranka policiji povedala, da je bila žrtev kaznivega dejanja, in opozarja, da je policijo sploh obiskala prav zato, ker je menila, da je bila spolno napadena. Po njegovem bi morali pristojni že takrat izvesti bistveno temeljitejšo preiskavo in jo zaslišati na način, prilagojen žrtvam spolnega nasilja.
To nasprotje je zdaj eno osrednjih vprašanj primera in bo pomembno tudi v ponovno odprti kazenski preiskavi.
Tožilec spremenil odločitev: Primer bo šel pred veliko poroto
Najpomembnejši novi razvoj se je zgodil v zadnjih dneh. Van Houten je kazensko preiskavo ponovno odprl. Povedal je, da želi nove navedbe in dokaze predstaviti veliki poroti, ki lahko v ameriškem pravnem sistemu odloča, ali obstaja dovolj podlage za vložitev kazenske obtožnice.
To ne pomeni, da je bila proti sedmerici že vložena obtožnica ali da je bila njihova krivda ugotovljena. Pomeni pa, da primer po skoraj dveh letih ponovno prehaja izključno iz civilnega in univerzitetnega postopka tudi v aktivno kazensko preiskavo.
Tožilec je pri pojasnjevanju svoje odločitve priznal tudi širšo značilnost primerov spolnega nasilja: žrtve lahko zaradi travme določene informacije razkrijejo šele pozneje. Kljub temu bo morala velika porota presojati dokaze, ne zgolj navedb iz civilne tožbe.
Bratovščine Chi Phi na Cornellu ni več
Univerza je po prijavi proti bratovščini ukrepala tudi organizacijsko. Cornell je potrdil, da poglavje Chi Phi ostaja prepovedano na kampusu. Začasna prepoved je bila uvedena že novembra 2024, univerza pa je pozneje sprejela še dodatne ukrepe glede obravnavanja spolnega nasilja.
Po incidentu je ustanovila tudi predsedniško delovno skupino za spolno nasilje na kampusu, ki je marca letos predstavila priporočila. Med njimi so boljše obveščanje študentov, izboljšanje spletnih informacij o preprečevanju spolnega nasilja in odgovornosti, dodatni izobraževalni programi ter okrepitev varnostnih ukrepov.
Razlog za zaskrbljenost je širši od enega primera. Raziskava univerze iz leta 2025 je pokazala rast več kazalnikov spolnega nasilja in neprimernega spolnega vedenja na kampusu. Cornell zato poudarja, da je nekatere ukrepe že uvedel, druge pa še razvija.
Civilna tožba ne zajema samo univerze in sedmerice
Nekdanja študentka je civilno tožbo vložila septembra letos. Poleg sedmih nekdanjih oziroma sedanjih študentov so med toženimi Cornell University, več organizacij, povezanih z bratovščino Chi Phi, organizacije sestrščine Tri Delta, nekdanji predsednik Cornellovega poglavja Chi Phi, lokalni bar in še več neimenovanih oseb.
Univerzi med drugim očita malomarnost, neustrezen nadzor in kršitev obveznosti do študentke. Cornell te očitke zavrača ter napoveduje, da bo nanje podrobneje odgovoril v sodnem postopku. Tožnica zahteva odškodnino, vendar v tožbi ni določila konkretnega zneska.
Po navedbah njenega odvetnika je po dogodku nazadnje zapustila Cornell.
Zdaj bo ključno, kaj bodo pokazali dokazi
Primer je v nekaj dneh prerasel iz civilnega spora v zgodbo, ki znova odpira vprašanje ravnanja ene najuglednejših ameriških univerz in lokalnih organov pregona ob prijavah spolnega nasilja.
Za zdaj ostajata dve ravni, ki ju je treba strogo ločevati. Nekdanja študentka je podala zelo resne in podrobne navedbe o večurnem skupinskem spolnem napadu. Univerza je po lastni preiskavi proti študentom izrekla disciplinske sankcije, vključno s suspenzi in izključitvami. Toda v kazenskem postopku nihče od sedmerice doslej ni bil obtožen ali spoznan za krivega.
To se zdaj lahko spremeni – vendar samo, če bodo ponovno pregledani dokazi dali podlago za kazenski pregon. Odločitev tožilca, da primer skoraj dve leti pozneje ponovno odpre in ga predloži veliki poroti, zato predstavlja najpomembnejši premik doslej. Velika porota bo morala presoditi, ali obstaja dovolj dokazov za naslednji korak, morebitno krivdo posameznikov pa bi lahko ugotavljalo šele sodišče.
Spletno uredništvo
