Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v soboto sporočila, da ne bo predlagala kandidata za mandatarja v prvem krogu. Danes je svojo odločitev dodatno pojasnila in poudarila, da se je oprla na prakso svojega predhodnika Boruta Pahorja. Zavrnila je očitke o presedanu in opozorila, da so bili vsi koraki skrbno pretehtani z ustavnimi pravniki.
Njena odločitev je bila sprejeta po posvetovanjih s poslanskimi skupinami, kjer ni bilo mogoče zaznati jasne večine za oblikovanje vlade.
Skrbno pretehtani koraki
“Vsak korak, ki sem ga v postopku predlaganja kandidata za mandatarja naredila, je bil skrbno premišljen in prediskutiran z ustavnimi pravniki. Preučili smo različne scenarije. Ni prvič, da predsednik v prvem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja. Zato bi bilo prav, da se vsi, ki tako odločitev komentirajo, najprej seznanijo s preteklo prakso v takih postopkih,” je zapisala na X. Pirc Musarjeva je spomnila na leto 2018, ko tudi takratni predsednik Borut Pahor ni predlagal mandatarja v prvem krogu. Dodala je, da tovrstna praksa ni novost in da bi novinarji ter uredniki lahko opozorili na to dejstvo.
Robert Golob in odgovornost za vodenje
Odločitev predsednice je sledila po posvetovanjih s poslanskimi skupinami, kjer ni bilo zaznati jasne večine za oblikovanje vlade. Predsednica je pojasnila, da ne namerava predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade. Robert Golob, predsednik Gibanja Svoboda in relativni zmagovalec volitev, ji je sporočil, da v trenutnih okoliščinah ne želi prevzeti odgovornosti za sestavo vlade.
Različni odzivi strokovne javnosti
Odločitev Pirc Musarjeve je v strokovni javnosti sprožila različne odzive. Pravnik Rajko Pirnat je za TV Slovenija opozoril, da ustava zahteva, da obstaja kandidat, o katerem se glasuje, in da brez tega ni mogoče preiti v drugi krog. Poudaril je, da je to ustavna dolžnost predsednika republike in da je predsednica morda preveč zlahka sprejela svojo odločitev. Vprašanje rokov je prav tako izpostavljeno, saj poslovnik DZ določa rok od dneva seje, na kateri kandidat ni dobil potrebne večine.
Vendar pa nekateri pravni strokovnjaki menijo, da ustava predsednici ne nalaga izrecne obveznosti, da mora predlagati kandidata, če ta nima zagotovljene podpore.
Naslednji koraki v postopku izbire mandatarja
Postopek izbire mandatarja se sedaj nadaljuje v drugem krogu, kjer lahko kandidata predlagajo poslanske skupine ali najmanj deset poslancev, za kar imajo 14 dni časa. Če tudi v tem krogu ne bo izvolitve, sledi še tretji krog, v katerem zadostuje navadna večina, medtem ko je v prvih dveh potrebna absolutna večina.
V ozadju se že kažejo politični premiki. Po neuspehu Gibanja Svoboda pri oblikovanju koalicije se pobuda vse bolj seli k drugouvrščeni SDS. Njen predsednik Janez Janša je napovedal, da bodo morebitne korake za oblikovanje nove koalicije začeli po obravnavi sprememb zakona o vladi v državnem zboru, predvidoma prihodnji teden. Poudaril je, da vlade ne bodo sestavljali za vsako ceno.
Če mandatar ne bo izvoljen niti v tretjem krogu, sledi razpustitev državnega zbora in razpis predčasnih volitev. V primeru izvolitve pa mora novi predsednik vlade v 15 dneh predlagati listo ministrov.
Spletno uredništvo Goriške novice
