Vebjørn Andersson, doktorski študent in raziskovalec v univerzitetni bolnišnici v Oslu, je iz prve roke izkusil dolgotrajnost diagnoze demence. Kot nekdo, ki pogosto srečuje bolnike z že napredovalimi oblikami bolezni, poudarja potrebo po hitrejših diagnostičnih postopkih.
Pravi, da obolelim in njihovim skrbnikom pogosto prepozno zagotovijo ustrezno pomoč, saj bolezen odkrijejo šele, ko so spremembe v možganih že precejšnje.
Inovativna orodja za zgodnejšo diagnozo
Andersson in mednarodna ekipa raziskovalcev, sodelujočih v projektu AI-Mind, ki ga financira EU, so razvili nova diagnostična orodja za zgodnje prepoznavanje ljudi z večjim tveganjem za demenco. Cilj projekta je zgodnje odkrivanje bolnikov še pred pojavom kliničnih simptomov, kar bi omogočilo boljše spremljanje, ukrepanje in podporo. Dr. Ira Haraldsen, nevrologinja in koordinatorica raziskave, poudarja, da je zgodnja prepoznava ključna, saj so ob napredovanju kognitivnega upada možnosti za ukrepanje lahko že zamujene.
Demenca v EU prizadene približno sedem odstotkov prebivalcev, starejših od 60 let, pri čemer verjetnost bolezni s starostjo raste. Zaradi staranja prebivalstva je zgodnejša prepoznava tveganja vse pomembnejša. Projekt AI-Mind združuje medicinsko znanje z naprednimi tehnologijami in umetno inteligenco za izboljšanje napovedovanja tveganj ter podporo diagnostiki in načrtovanju zdravstvene oskrbe.
Razvoj dveh ključnih orodij
Raziskovalci so vložili več kot 50.000 ur v zbiranje in analizo podatkov tisoč evropskih državljanov. S pomočjo namenskih strežnikov in protokolov so zagotovili varstvo podatkov bolnikov, ki so jih nato uporabili za razvoj dveh dopolnjujočih se diagnostičnih orodij. Prvo orodje, connector, uporablja podatke o električni dejavnosti možganov za prepoznavanje vzorcev, povezanih s povečanim tveganjem za demenco. Drugo orodje, predictor, z uporabo umetne inteligence podrobneje oceni tveganje za napredovanje blage kognitivne motnje v demenco, upoštevajoč različne dejavnike, kot so kognitivne funkcije, biološki označevalci in zdravstvena anamneza.
Možnosti za zmanjšanje tveganja
Trenutno za demenco ni zdravila, vendar so nekateri dejavniki tveganja, kot sta družbena izolacija in čezmerno uživanje alkohola, spremenljivi. Zmanjšanje tveganja je možno s preprostimi spremembami življenjskega sloga, kar bi lahko omogočilo poznejši razvoj demence ali celo preprečitev razvoja. Dr. Ira Haraldsen poudarja, da lahko posamezniki sami ukrepajo glede družbene izolacije in razvad, kot sta pitje alkohola in kajenje.
Zgodnje odkrivanje ne vpliva le na zdravljenje, ampak tudi na razumevanje sprememb v spominu in mišljenju, kar omogoča pridobitev ustrezne podpore. Andersson navaja, da so si mnogi bolniki med študijo želeli odgovore na vprašanja o simptomih. Zgodnja prepoznava lahko pomaga ljudem in njihovim svojcem pri načrtovanju prihodnosti, tako praktično kot čustveno.
Premik iz raziskav v klinično prakso
Orodja projekta AI-Mind so bila na Norveškem že preizkušena v kliničnem in raziskovalnem okolju. Po zaključku prve faze projekta raziskovalci zdaj iščejo finančna sredstva za nadaljevanje dela v drugih državah. Pred klinično uporabo bo treba orodja odobriti skladno z uredbo EU o medicinskih pripomočkih, kar vključuje klinično oceno, pričakovano do leta 2035. Preizkušanje algoritmov v novih okoljih bo omogočilo preverjanje njihove učinkovitosti v bolj raznolikih populacijah.
Projektna ekipa sodeluje tudi z industrijskimi partnerji, kot so podjetja Eli Lilly, Roche in Bosch, za nadaljnji razvoj diagnostičnega pristopa. Dr. Haraldsen upa, da bi se orodja sčasoma lahko uporabljala tudi v krajih z manj zdravstvenimi viri, saj za njihovo uporabo ni potrebna specializirana oprema. Andersson dodaja, da orodja niso namenjena nadomestitvi človeške presoje, temveč podpiranju interakcij med zdravstvenimi delavci in bolniki.
Spletno uredništvo
