V sredo popoldne so v Dolnji Lendavi počastili spomin na Györgya Zalo, priznanega kiparja, ki je s svojimi deli pustil neizbrisen pečat v srednjeevropskem umetniškem prostoru. Dogodek, ki sta ga organizirala Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine Lendava in Galerija-Muzej Lendava, je vključeval polaganje vencev in odprtje mladinske likovne razstave v prostorih Zavoda za kulturo madžarske narodnosti.
Slovesnost spomina in mladinska kreativnost
Slovesnost se je začela s polaganjem vencev pri doprsnem kipu umetnika, nato pa se je dogajanje preselilo v Center Bánffy. Tam so otvorili razstavo likovnih del učencev DOŠ I Lendava in DOŠ I Genterovci, kar je še dodatno poudarilo pomen ohranjanja spomina na umetnika, ki je iz skromnih začetkov v Dolnji Lendavi dosegel svetovno prepoznavnost.
Pot od Györgya Mayerja do Györgya Zale
György Zala, rojen 16. aprila 1858 kot György Mayer, je izhajal iz obrtniško-trgovske družine, ki se je v 18. stoletju priselila z Bavarske. Čeprav so informacije o njegovih letih v Lendavi redke, je znano, da je šolanje nadaljeval v Budimpešti. Tam se je sprva vpisal na tehniško fakulteto, nato pa se je preusmeril na šolo za modeliranje in risanje. Kipar Adolf Huszár je v njem prepoznal talent za kiparstvo, kar je zaznamovalo njegovo nadaljnjo pot. Prvo pomembno delo »K skali prikovan Prometej« mu je prineslo državno štipendijo, kar mu je omogočilo nadaljnje izobraževanje pri uglednih kiparjih v Dunaju in Münchnu.
Ustvarjalec pomembnih spomenikov
Po vrnitvi na Madžarsko si je nadel umetniško ime Zala, kar je simboliziralo njegov izvor. Njegovo ustvarjalno delo je doseglo vrhunec konec 19. stoletja, ko je prejel naročilo za izdelavo milenijskega spomenika ob tisoči obletnici prihoda Madžarov v Panonsko nižino. Monumentalni spomenik, odkrit leta 1929 na Trgu herojev v Budimpešti, velja za njegovo najbolj znano delo. Med njegova druga pomembna dela sodijo konjeniški kip grofa Andrássyja, kipi Ferenca Deáka ter kraljice Elizabete. Skupaj z drugimi umetniki je madžarsko kiparstvo povzdignil na evropsko raven. V svoji karieri je bil profesor na akademiji in spoštovan sogovornik takratne elite. Umrl je 31. julija 1937 in je pokopan na pokopališču Kerepeši v Budimpešti.
Spominski dan v Lendavi ni bil le poklon velikemu umetniku, temveč tudi priložnost za povezovanje mlajše generacije z bogato kulturno dediščino. Z razstavo otroških likovnih del so organizatorji simbolično pokazali, da umetniška ustvarjalnost še naprej živi in navdihuje. Dogodek je znova potrdil, da ime Györgya Zale ostaja trdno zasidrano v evropski umetnostni zgodovini in v identiteti Dolnje Lendave, ki se s svojim znamenitim rojakom upravičeno ponaša.
Spletno uredništvo Toti Maribor
