Tadej Pogačar, slovenski kolesarski fenomen, je na 111. dirki Liege–Bastogne–Liege 27. aprila 2025 ponovno pokazal svojo nadvlado. Z zmago je potrdil svoj status kolesarske legende, saj je uspel doseči nekaj, kar ni uspelo niti Eddyju Merckxu – stal je na stopničkah šestih zaporednih spomenikov. Od lanskega leta je Pogačar zmagal štirikrat in dosegel drugo ter tretje mesto.

Pogačarjev zgodovinski niz na šestih spomenikih vključuje zmago na lanskem Liegeu, četrto zaporedno zmago v Lombardiji, tretje mesto v Sanremu, drugo mesto v Flandriji, drugo mesto v Roubaixu in novo zmago v Ardenih. Kljub temu, da so nekateri videli tretje mesto na Milano–Sanremo kot poraz, je Pogačar dokazal svojo vztrajnost na Pariz–Roubaix, kjer je kljub padcem dosegel drugo mesto. Na Dirki po Flandriji je moral premagati kralja kock Mathieuja van der Poela, kar je uspelo šele ob zadnjem vzponu na stari Kwaremont.

“Ne, ne. Ko se pogovarjamo o kolesarstvu, nikoli ne moremo uporabljati besed lahko, najlažje. V kolesarstvu ni nikoli lahko, izjemno težek šport je. Ena najtežjih dirk, a od vseh teh klasik, ki se jih letos dirkal doslej, mi je najbolj pisana na kožo,” je za Val 202 odločno pojasnil veliki zmagovalec nedelje v Ardenih.

Ekipa in strategija – ključ do uspeha

Po “porazu” na dirki Amstel Gold je Pogačar že sredo na Valonski puščici s svojo ekipo UAE Emirates XRG pokazal svojo moč. Skupaj so odlično izpeljali taktiko, pri čemer je Pogačar izpostavil vzpon na La Redoute kot odločilni trenutek. Njegov skok in samostojna vožnja proti cilju sicer nista bila prvotno načrtovana, a so se izkazala za uspešna.

“Nor sprint in boj za položaje v vznožju vzpona na La Redoute. QuickStepa pa ni bilo nikjer več. Spredaj so bile ekipe EF, Lidl Trek, Tom Pidcock, mi … izredno visok tempo. Ozrl sem se in pomislil, da mogoče je dobro, če napadem. Poskusil sem in bilo je dobro. Podobno kot lani. Presrečen, da se mi je tu izšlo še tretjič za zmago,” je Pogačar pojasnil.

Rezervni načrt in pogoji na dirki

Pogačar je imel pripravljen tudi rezervni načrt, v katerem bi počakal na svoje ekipne kolege, če bi bil ujet. Vreme in umirjen veter sta mu šla na roko, kar mu je omogočilo, da se je ponovno izkazal kot najboljši. Med dirko je bil ves čas pozoren na dogajanje okoli sebe, saj so bili motorji, kamere in navijači v stalni bližini.

Pogačar vztrajno piše kolesarsko zgodovino s svojimi dosežki, ki vključujejo že devet spomenikov in številne zmage na največjih enodnevnih dirkah. Njegova nedavna zmaga je bila posvečena Darji Žigart, mami zaročenke Urške Žigart, ki je leta 2022 umrla zaradi raka.

Sanjska sezona in zasluženi počitek

Pogačarjeva spomladanska sezona je bila izjemna, kar vključuje zmago na Strade Bianche, tretje mesto na Milano–Sanremo, zmago na Dirki po Flandriji, drugo mesto na Pariz–Roubaix, drugo mesto na Amstel Gold, zmago na Valonski puščici in zmago na Liege–Bastogne–Liege. Po tako uspešnem obdobju si bo Pogačar privoščil zasluženi počitek in lahkotno kolesarjenje, preden se bo podal na višinske priprave v Sierro Nevado.

Slog ubijalskega napada

Pogačarjev nov slog ubijalskega napada je nekaj, kar njegovi tekmeci še vedno poskušajo razumeti. Njegova sposobnost pospeševanja na klancih je izjemna, kar je opazil tudi Ben Healy, ki je kljub vsem naporom uspel doseči le tretje mesto.

“Tadej ima nov sloga ubijalskega napada oziroma pospeška na teh klancih. Če mu slediš, se opečeš. Skušal sem držati, kolikor sem morel določen tempo in razliko. Upal sem, da bo tako kot na Amstlu in bi se lahko ob manjši razliki lahko preselil naprej. A tokrat je bil Tadej na drugi ravni,” je opisal Healy.

Po počitnicah bo Pogačar pripravljal svojo formo za Dirko po Franciji. Medtem se bo slovenska kolesarska javnost veselila Dirke po Italiji, kjer bo Primož Roglič lovil rožnato majico.

 

Spletno uredništvo