Na Osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru so se pojavili glodavci, vendar starši o pravem razlogu za posege v šolski kuhinji niso bili neposredno obveščeni. Šola jih je aprila seznanila zgolj z nujnimi deli, zdaj pa se je izkazalo, da so bila povezana s pojavom podgan. Ob tem se pojavljajo različne razlage o tem, kje so glodavce dejansko opazili. Ravnateljica govori o eni podgani v garderobi zaposlenih, medtem ko Mestna občina Maribor navaja obvestilo šole o podganah v kuhinji in pomožnih prostorih. Primer dodatno odmeva zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri naročanju šolske prehrane, na katere je opozorila računovodkinja, pozneje pa jih je potrdila tudi revizija.
Dogajanje na Osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru je v zadnjih dneh sprožilo številna vprašanja o zagotavljanju varne šolske prehrane, obveščanju staršev in odgovornosti vodstva javnega zavoda. Po poročanju časnika Večer so starši aprila prejeli obvestilo o nujnih delih v šolski kuhinji, vendar v njem ni bilo navedeno, da so bila povezana s pojavom glodavcev.
Primer je postal še posebej odmeven zaradi različnih pojasnil, ki so jih podali vodstvo šole, občina in drugi viri, povezani z dogajanjem. Ob tem so se odprla tudi vprašanja o naročanju hrane, saj je revizija ugotovila odstopanja pri poslovanju z dobavitelji.
Gre za dve povezani, vendar vsebinsko različni vprašanji: higiensko varnost šolskih prostorov in pravilnost porabe javnega denarja za prehrano učencev. Obe področji zahtevata jasna pravila, ustrezno dokumentiranje in odgovornost pristojnih oseb.
Staršem povedali za nujna dela, ne pa tudi za podgane
Aprila so bili starši učencev Osnovne šole Bojana Ilicha obveščeni, da v šolski kuhinji potekajo nujna dela. Po navedbah Večera razlog za posege v obvestilu ni bil podrobneje pojasnjen, starši pa niso izvedeli, da je bil povezan s pojavom glodavcev.
Takšen način obveščanja odpira vprašanje, koliko informacij bi morali starši dobiti, kadar se v prostorih, povezanih s pripravo šolske prehrane, pojavijo škodljivci. Gre namreč za okoliščino, ki je neposredno povezana s higienskimi razmerami in lahko vpliva na zaupanje v delovanje šole.
Pojav podgane v objektu sam po sebi še ne pomeni, da je bila hrana onesnažena ali da so bili učenci zdravstveno ogroženi. Za takšne zaključke bi bile potrebne konkretne ugotovitve pristojnih služb. Vendar pa prisotnost glodavcev zahteva ustrezno ukrepanje, preverjanje prostorov in preprečevanje ponovnega pojava.
Po poročanju Večera naj vodstvo šole staršev ne bi želelo vznemirjati z informacijami o glodavcih. Toda prav odločitev, da se razlog za nujna dela ne pojasni, je pozneje postala eno osrednjih vprašanj celotne zgodbe.
Ravnateljica govori o eni podgani, občina o podganah v kuhinji
Posebej zanimiva so različna pojasnila o tem, kje so se glodavci pojavili. Po navedbah Večera je ravnateljica opisovala primer ene podgane, ki naj bi jo opazili v garderobi zaposlenih. Takšna razlaga bi pomenila, da je bil glodavec zaznan v prostoru, ki ni neposredno namenjen pripravi hrane.
Toda Mestna občina Maribor je v odgovoru časniku navedla drugačno informacijo. Sklicevala se je na zapis šole o pojavu podgan v prostorih šolske kuhinje in pomožnih prostorih. To odpira vprašanje, ali je bil dogodek obsežnejši, kot izhaja iz pojasnila ravnateljice.
Večer poroča še o navedbah, da naj bi vodja kuhinje članom sveta zavoda povedal, da je podgano lovil v kuhinji. Po teh navedbah naj bi glodavec pustil sledove tudi na delovnem pultu. Te informacije je treba obravnavati kot navedbe iz poročanja časnika, ne kot samostojno potrjene ugotovitve pristojne inšpekcije.
Za zdaj torej ni povsem razjasnjeno, koliko glodavcev je bilo dejansko opaženih in v katerih prostorih. Prav zato bi bila za popolno razjasnitev potrebna dokumentacija o zaznavi, izvedenih ukrepih in morebitnih pregledih pristojnih služb.
Zakaj je pojav glodavcev v šolski kuhinji resen problem?
Šolske kuhinje morajo izpolnjevati stroge higienske zahteve, saj vsakodnevno pripravljajo obroke za otroke. Med pomembnimi nalogami odgovornih oseb je preprečevanje dostopa škodljivcev do prostorov, v katerih se hrana skladišči, pripravlja ali razdeljuje.
Glodavci lahko predstavljajo tveganje za onesnaženje živil in delovnih površin. Zato je ob njihovem pojavu pomembno hitro ukrepanje, ki lahko vključuje pregled prostorov, odstranitev morebitnih virov hrane, zapiranje dostopnih poti, strokovno deratizacijo ter čiščenje in razkuževanje.
Pri tem ni odločilno samo vprašanje, ali se je v prostoru pojavila ena podgana ali več njih. Pomembno je predvsem, ali so bili izvedeni vsi potrebni ukrepi in ali je bila pred nadaljnjo uporabo prostorov zagotovljena ustrezna higienska varnost.
V konkretnem primeru javno dostopno poročanje ne omogoča zanesljivega sklepa, da je bila hrana učencev onesnažena ali da je prišlo do zdravstvenih posledic. Takšnih trditev zato ni mogoče postavljati. Upravičeno pa ostaja vprašanje, ali so bili starši o okoliščinah in ukrepih obveščeni dovolj jasno.
Poleg glodavcev tudi nepravilnosti pri naročanju hrane
Dogajanje na mariborski osnovni šoli ni omejeno zgolj na vprašanje podgan. Večer je že konec septembra poročal o ugotovitvah revizije naročanja živil, ki je razkrila nepravilnosti pri poslovanju šole.
Po poročanju časnika je računovodkinja več mesecev opozarjala na račune brez ustrezne pogodbene podlage, manjkajoče dobavnice, višje cene in naročanje pri dobaviteljih, ki niso bili izbrani v postopkih javnega naročanja.
Revizija je nato ugotovila odstopanja in visoka tveganja v vseh petih pregledanih sklopih. Med drugim je bilo ugotovljeno, da je šola določena živila naročala pri nepogodbenih dobaviteljih, za nekatere izdelke pa plačevala višje cene od pogodbeno dogovorjenih.
To pomeni, da vprašanja niso povezana zgolj s posameznim nakupom ali administrativno napako. Ugotovitve kažejo na pomanjkljivosti v sistemu naročanja in nadzora nad porabo sredstev, namenjenih šolski prehrani.
Burek za evro namesto za 35 centov
Eden od primerov, ki jih je izpostavil Večer, je naročanje bureka. Po ugotovitvah, predstavljenih v njihovem poročanju, je šola za določen izdelek plačevala približno en evro, čeprav je bila pri pogodbenem dobavitelju predvidena cena okoli 35 centov.
Razlika je na prvi pogled majhna, vendar lahko pri večjih količinah naročenih živil povzroči občutne dodatne stroške. Pri javnih zavodih je to še posebej pomembno, saj se šolska prehrana financira iz sredstev, za katera morajo veljati jasna pravila in ustrezen nadzor.
Večer je poročal tudi o naročanju mesa pri dražjem nepogodbenem dobavitelju ter o nakupih večjih količin drugih izdelkov, pri katerih so se pojavila vprašanja o skladnosti z naročili in dejanskimi potrebami.
Po navedbah današnjega komentarja časnika je bilo ugotovljenih za nekaj manj kot 3.000 evrov višjih stroškov, vendar celotne finančne posledice še niso dokončno pojasnjene. Pri tem je treba razlikovati med že ugotovljenimi dodatnimi stroški in morebitnimi drugimi nepravilnostmi, ki še niso finančno ovrednotene.
Računovodkinja opozarjala več mesecev
Pomemben del zgodbe je povezan z opozorili šolske računovodkinje. Po poročanju Večera je vodstvo več mesecev seznanjala z nepravilnostmi pri računih, dobavnicah in naročanju živil.
Ker se razmere po njenih opozorilih po navedbah časnika niso ustrezno uredile, je marca o problematiki obvestila svet zavoda. Prav to je prispevalo k nadaljnji obravnavi in izvedbi revizije.
Ob tem se pojavljajo tudi vprašanja o odnosih znotraj kolektiva in položaju zaposlene, ki je opozarjala na nepravilnosti. Večer je konec septembra poročal o neuradnih informacijah, da naj bi računovodkinja odhajala s šole, vendar je treba takšne informacije obravnavati previdno, dokler niso uradno potrjene.
Ne glede na kadrovske okoliščine je za delovanje javnega zavoda pomembno, da zaposleni lahko opozarjajo na nepravilnosti in da se njihove navedbe preverijo na podlagi dokumentacije. Pri tem mora biti zagotovljena tudi poštena obravnava vseh vpletenih.
Kdo je odgovoren za nadzor nad naročanjem?
Pri naročanju šolske prehrane običajno sodeluje več oseb. Nekateri zaposleni določajo potrebe in pripravljajo naročila, drugi preverjajo dobavo, računovodstvo obdeluje račune, vodstvo pa je odgovorno za ustrezno organizacijo in nadzor poslovanja.
Po ugotovitvah, ki jih povzema Večer, so bile notranje kontrole na Osnovni šoli Bojana Ilicha pomanjkljive. To odpira vprašanje, zakaj nepravilnosti niso bile pravočasno zaznane in odpravljene ter kako je potekalo potrjevanje naročil in računov.
Ravnateljica je po poročanju časnika naročanje pri drugih dobaviteljih med drugim pojasnjevala s težavami glede kakovosti dobavljenih živil. Vendar morajo biti morebitne reklamacije in odstopanja od pogodbenega naročanja ustrezno dokumentirani, saj pravila javnega naročanja niso namenjena zgolj doseganju nižje cene, temveč tudi preglednosti in enaki obravnavi ponudnikov.
Pomembno je tudi, da ugotovljene nepravilnosti same po sebi še ne dokazujejo osebnega okoriščanja ali kaznivega dejanja. Za takšne zaključke bi bile potrebne dodatne ugotovitve pristojnih organov.
Starši pričakujejo odgovore
Za starše učencev sta najpomembnejši dve vprašanji: ali je bila prehrana otrok ves čas varna in ali šola sredstva za njeno zagotavljanje porablja pravilno.
Pojav glodavcev in ugotovljene nepravilnosti pri naročanju hrane sta različni težavi, vendar obe vplivata na zaupanje v delovanje šole. Pri prvi je ključno preverjanje higienskih razmer in izvedenih ukrepov, pri drugi pa preglednost poslovanja ter odgovornost za izvajanje javnih naročil.
Zato bi bilo pomembno, da vodstvo šole in pristojni organi jasno pojasnijo, kaj se je zgodilo, kateri ukrepi so bili izvedeni in kako bodo preprečili ponovitev podobnih težav.
Prav tako bi bilo treba razjasniti razlike med navedbami ravnateljice in občine o pojavu podgan. Brez takšnih pojasnil lahko ostanejo dvomi tudi tam, kjer so bili morebitni higienski problemi že ustrezno odpravljeni.
Odgovore morata poiskati tudi občina in svet zavoda
Osnovna šola je javni zavod, zato vprašanja o njenem poslovanju ne zadevajo zgolj zaposlenih in vodstva, temveč tudi ustanovitelja, svet zavoda, starše in širšo javnost.
Mestna občina Maribor in svet zavoda imata pri razjasnjevanju dogajanja pomembno vlogo v okviru svojih pristojnosti. Pri tem ne gre samo za ugotavljanje morebitne odgovornosti posameznikov, temveč tudi za preverjanje, ali so notranji postopki dovolj učinkoviti.
Bistveno vprašanje ni zgolj, kako je lahko podgana prišla v šolske prostore, temveč kako se je šola na dogodek odzvala in zakaj starši niso dobili jasnejših informacij. Podobno velja za naročanje hrane: pomembno je, da se ugotovljene nepravilnosti odpravijo in da se vzpostavi nadzor, ki bo preprečeval njihovo ponavljanje.
Po poročanju Večera je revizija že pokazala pomanjkljivosti v notranjih kontrolah. Zdaj ostaja odprto, kateri konkretni ukrepi bodo sledili in kako bodo pristojni preverjali njihovo učinkovitost.
Zaupanje staršev je mogoče obnoviti le z jasnimi pojasnili
Primer Osnovne šole Bojana Ilicha je pritegnil pozornost zaradi kombinacije higienskih vprašanj, nepravilnosti pri naročanju živil in različnih pojasnil o dogajanju.
Pri tem je treba poudariti, da pojav glodavcev sam po sebi še ni dokaz sistemskega zanemarjanja higiene, prav tako ugotovljena odstopanja pri nabavah ne pomenijo samodejno kazenske odgovornosti posameznikov. Vendar pa obe področji zahtevata strokovno in pregledno obravnavo.
Starši imajo upravičen interes vedeti, v kakšnih razmerah se pripravljajo obroki njihovih otrok in kako šola zagotavlja varnost prehrane. Prav tako je v javnem interesu, da se ugotovi, ali se sredstva za šolsko prehrano porabljajo skladno s pravili.
Za ponovno vzpostavitev zaupanja bodo zato pomembnejši konkretni odgovori, dokumentirani ukrepi in učinkovit nadzor kot splošna zagotovila, da so razmere urejene. Dokler ključna vprašanja ostajajo odprta, bo dogajanje na mariborski osnovni šoli še naprej vzbujalo pozornost staršev in javnosti.
Spletno uredništvo Toti Maribor
