Slovenija danes praznuje dan suverenosti, s katerim se spominjamo odhoda zadnjih vojakov Jugoslovanske ljudske armade z našega ozemlja pred 35 leti. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob prazniku državljane pozvala k povezanosti, medsebojnemu spoštovanju in odgovornosti do skupne domovine. Toda njena današnja poslanica ima tudi izrazito kritično sporočilo. Predsednica namreč ne bo sodelovala na državni proslavi v Kopru, saj nasprotuje ravnanju vlade Janeza Janše, ki ji očita poseganje v zgodovinska dejstva, izključevanje borčevskih praporščakov in spreminjanje državnega protokola. Praznik, ki bi moral Slovence povezovati, tako letos spremljajo politična nesoglasja.
Dan suverenosti je eden pomembnih mejnikov slovenske državnosti. Spominja na 25. oktober 1991, ko se je zaključil umik Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije. Po osamosvojitveni vojni in večmesečnem procesu umika je država dokončno prevzela nadzor nad svojim ozemljem, kar je pomenilo uresničitev enega ključnih ciljev osamosvojitve.
Ob 35. obletnici tega zgodovinskega dogodka je predsednica republike Nataša Pirc Musar v današnji poslanici poudarila, da samostojna Slovenija ni nastala sama od sebe. Bila je rezultat poguma, politične modrosti, skupnega delovanja in žrtvovanja številnih generacij, ki so si prizadevale za svobodo in lastno državo.
Toda letošnje praznovanje spremlja tudi politični spor, zaradi katerega se predsednica republike ne bo udeležila osrednje državne proslave na Ukmarjevem trgu v Kopru. Njena odločitev je posebej odmevna, ker bo to po njenih besedah prva državna proslava v njenem mandatu, na kateri ne bo sodelovala.
»Uspelo nam je, ker smo znali povezati razum in pogum«
Predsednica je v poslanici spomnila na prelomno obdobje ob koncu osemdesetih in začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je slovenski narod odločil za samostojno državno pot. Poudarila je, da je bila ta odločitev povezana s številnimi tveganji, negotovostjo in pritiski, saj Slovenija ob razhajanju z nekdanjo skupno državo ni mogla vnaprej računati na uspeh.
Spomnila je na vojaško agresijo, omejene obrambne zmogljivosti in dvome mednarodne skupnosti, ki so spremljali osamosvojitveni proces. Kljub temu je Slovenija po njenih besedah uspela zaradi povezanosti ljudi različnih generacij, političnih prepričanj in življenjskih poti.
Pri tem je izpostavila prispevek pripadnikov Teritorialne obrambe, milice in civilne obrambe ter številnih državljanov, ki so sodelovali pri obrambi države. Njihovo delovanje je po njenih besedah omogočilo, da so Slovenci uresničili pravico do odločanja o lastni prihodnosti.
Predsednica je opozorila tudi na človeško ceno osamosvojitve. Vojna je povzročila izgubo življenj, trpljenje in uničenje infrastrukture, zato spomin na dogodke iz leta 1991 ne sme biti omejen zgolj na politične dosežke ali slavnostne govore.
Prav spoštovanje vseh, ki so prispevali k nastanku samostojne države, je osrednje sporočilo njene današnje poslanice.
Zakaj predsednice danes ne bo na proslavi v Kopru?
Čeprav je predsednica v današnji poslanici pozvala k enotnosti, se državne proslave v Kopru ne bo udeležila. Razloge za svojo odločitev je podrobno pojasnila že v petek, 23. oktobra, ko je javno izrazila nestrinjanje z več odločitvami vlade in organizatorjev slovesnosti.
Pirc Musar je pojasnila, da je sprva nameravala nastopiti kot slavnostna govornica, vendar je prisluhnila želji predsednika vlade Janeza Janše, da bi bil kljub drugačnemu prvotnemu dogovoru edini govorec na državni proslavi. Da bi se izognila nepotrebnim sporom, se je odločila, da bo na slovesnosti sodelovala kot gostja.
Toda pozneje so sledile odločitve, ki jih je ocenila kot nedopustne in neskladne z državotvornim praznovanjem. Med razlogi za odpoved udeležbe je navedla sporno poimenovanje slovesnosti, izključitev praporščakov Zveze borcev za vrednote NOB, spremembe tradicionalnega državnega protokola in odnos predstavnikov oblasti do sodstva.
Predsednica je poudarila, da ne želi sodelovati pri ravnanjih, ki po njenem prepričanju poglabljajo razlike med državljani in spreminjajo pomen zgodovinskih dogodkov.
Njena odsotnost tako ni posledica zgolj nesoglasja o tem, kdo bo govoril na proslavi, temveč širšega nasprotovanja načinu, kako je bila slovesnost pripravljena.
Sporno poimenovanje: Slovenija se je osamosvojila, ne osvobodila
Eden osrednjih razlogov za predsedničino odločitev je poimenovanje letošnje državne slovesnosti. Na vabilu je bil poleg dneva suverenosti uporabljen tudi izraz 35. obletnica osvoboditve Slovenije, čemur je predsednica ostro nasprotovala.
Po njenem prepričanju takšno poimenovanje spreminja zgodovinski pomen osamosvojitvenih dogodkov. Opozorila je, da je ime državnega praznika določeno z zakonom in da organizatorji ne bi smeli samovoljno posegati v njegovo poimenovanje.
Ob tem je posebej poudarila, da vabilo kljub ustaljeni praksi njenemu uradu pred pošiljanjem ni bilo predloženo v potrditev, čeprav je bila tudi sama navedena kot sopodpisnica.
Pomembno je razlikovati med uradnim imenom praznika in poimenovanjem proslave. Državni praznik se še vedno imenuje dan suverenosti in njegovo zakonsko ime ni bilo spremenjeno. Spor se nanaša na dodatno poimenovanje na vabilu in na zgodovinsko razlago dogodkov iz leta 1991.
Za predsednico je takšno razlikovanje bistveno, saj meni, da se zgodovinskih dejstev ne sme prilagajati trenutnim političnim interesom.
Opozorilo, ki je pomembno tudi za Primorsko
V svoji petkovi izjavi je predsednica opozorila še na pomen previdnosti pri spreminjanju poimenovanj praznikov, povezanih s Primorsko in Prekmurjem. Poudarila je, da morajo biti morebitne spremembe zgodovinsko utemeljene in takšne, da ljudi povezujejo, ne pa dodatno razdvajajo.
To opozorilo ima za Primorsko posebno težo. Zgodovina tega območja je zaznamovana z bojem proti fašizmu, odporom proti raznarodovanju in dolgoletnimi prizadevanji za narodne pravice. Prav zato so prazniki, povezani s primorsko zgodovino, za številne prebivalce pomemben del regionalne in narodne identitete.
Predsedničino sporočilo se tako ne nanaša zgolj na letošnjo državno proslavo v Kopru, temveč tudi na širši odnos oblasti do zgodovinskega spomina. Njeno opozorilo je, da morajo biti pri takšnih vprašanjih spoštovane različne zgodovinske izkušnje in prispevek vseh, ki so sodelovali v prizadevanjih za svobodo slovenskega naroda.
Zlasti na Goriškem, kjer ima spomin na protifašistični odpor pomembno mesto v lokalni zgodovini, je vprašanje spoštovanja zgodovinskih simbolov in borčevskega izročila še posebej občutljivo.
Izključitev praporščakov NOB je predsednica znova obsodila
Pomemben del današnje poslanice je predsednica namenila tudi odločitvi, da na državni proslavi ne bodo sodelovali praporščaki Zveze borcev za vrednote NOB.
Pirc Musar meni, da je takšno izključevanje napačno, saj praporščaki predstavljajo zgodovinski spomin, vrednote in ljudi, ki so sodelovali pri oblikovanju slovenske zgodovine.
Spomnila je, da je že pred junijsko proslavo ob dnevu državnosti predsednika vlade opozorila na podobno odločitev. Takrat je vlada svojo odločitev spremenila, tokrat pa so organizatorji praporščake ponovno izključili.
Predsednica poudarja, da narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno ni mogoče enačiti z delovanjem Jugoslovanske ljudske armade med slovensko osamosvojitvijo. Gre za različni zgodovinski obdobji in različni vlogi, ki ju je treba obravnavati ločeno.
V današnji poslanici je odnos do vojnih veteranov označila za pokazatelj politične in družbene zrelosti. Po njenem prepričanju država s spoštovanjem do njihovega prispevka izkazuje tudi spoštovanje do lastne zgodovine.
Ob tem se je zahvalila pripadnikom Slovenske vojske, Policije in drugim službam državne varnosti, ki danes nadaljujejo svoje poslanstvo varovanja države in njenih prebivalcev.
Spremembe protokola in razrešitev vodje državnega protokola
Predsednica je med razlogi za odsotnost navedla tudi spremembe programa državne proslave, zaradi katerih naj bi izpadel tradicionalni protokolarni poklon zastavi ter pregled častne enote in praporščakov.
Kot predsednica republike in vrhovna poveljnica obrambnih sil meni, da takšni protokolarni elementi niso zgolj simbolične podrobnosti, temveč izraz spoštovanja države, njenih institucij in ljudi, ki so prispevali k njeni samostojnosti.
Posebej kritična je bila do razrešitve vodje državnega protokola Aleksandra Strela, ki je po njenih navedbah opozoril na neustreznost predvidenih sprememb. Pirc Musar je ocenila, da takšno ravnanje ustvarja vtis političnega poseganja v strokovno delo državnega protokola.
V svoji izjavi je izpostavila tudi sporno retoriko do sodstva, zlasti uporabo izraza deratizacija, ki ga je predstavnik vladnega urada uporabil v povezavi s sodno vejo oblasti. Takšno besedišče je označila za nevarno in nesprejemljivo.
Po njenem prepričanju spoštovanje države vključuje tudi spoštovanje ustavnih institucij in neodvisnosti sodstva, ne glede na politična nesoglasja.
V Kopru bo govoril Janša, brez predsednice in dela opozicije
Osrednja državna proslava ob dnevu suverenosti bo danes ob 11. uri na Ukmarjevem trgu v Kopru. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Janez Janša, ki je bil v času osamosvojitve minister za obrambo.
Slovesnosti se poleg predsednice republike ne bodo udeležili niti predstavniki opozicijskih strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, ki prav tako nasprotujejo poimenovanju letošnje proslave in izključevanju praporščakov.
Janša je na kritike odgovoril z ostrimi očitki na račun tistih, ki se slovesnosti ne bodo udeležili. S tem se je spor o organizaciji državne proslave še dodatno zaostril.
Dejstvo, da se ob tako pomembni obletnici najvišji predstavniki države ne morejo zediniti niti o simbolnem poteku praznovanja, odpira vprašanje, ali državni prazniki še izpolnjujejo svoj temeljni namen povezovanja državljanov.
Dan suverenosti namreč ni praznik posamezne politične stranke ali vlade, temveč vseh državljanov Republike Slovenije.
»Povezani smo kot narod močnejši«
Kljub odločitvi, da se proslave ne bo udeležila, je predsednica današnjo poslanico sklenila s pozivom k medsebojnemu spoštovanju, sodelovanju in odgovornosti do skupne države.
Poudarila je, da suverenost ne pomeni zgolj pravice do samostojnega odločanja, temveč tudi odgovornost za gradnjo pravične, varne in solidarne družbe.
Posebej je opozorila, da povezanost ne zahteva enakih političnih pogledov. Pomembnejša je pripravljenost poslušati drug drugega, sprejemati različnost in sodelovati pri vprašanjih, ki zadevajo prihodnost države.
Njeno sporočilo je še posebej aktualno v času, ko politični spori vse pogosteje zaznamujejo tudi dogodke, ki bi morali biti namenjeni skupnemu spominu in spoštovanju zgodovinskih dosežkov.
Za Slovenijo je bila enotnost leta 1991 eden ključnih pogojev uspešne osamosvojitve. Prav zato predsednica opozarja, da bi morali tudi danes znati preseči razlike, kadar gre za temeljne vrednote državnosti.
Praznik, ki bi moral povezovati, je postal predmet novih delitev
Petintrideset let po odhodu zadnjega vojaka JLA iz Slovenije je država samostojna, mednarodno priznana in članica Evropske unije ter zveze Nato. Toda odnos do njene zgodovine ostaja predmet političnih sporov, ki se ob državnih praznikih pogosto znova zaostrijo.
Današnja poslanica predsednice republike je zato več kot zgolj praznično voščilo. Je tudi opozorilo, da zgodovinskega spomina ni mogoče graditi z izključevanjem in da spoštovanje osamosvojitve ne bi smelo pomeniti zanikanja drugih pomembnih obdobij slovenske zgodovine.
Za Primorsko in Goriško je to sporočilo posebej pomembno. Svoboda, narodne pravice in samostojnost so vrednote, za katere so se ljudje na tem območju prizadevali skozi različna zgodovinska obdobja, zato je spoštovanje njihovega prispevka pomemben del skupnega slovenskega spomina.
Predsednice republike danes v Kopru ne bo, njeno sporočilo pa ostaja jasno: država je najmočnejša takrat, ko zna spoštovati svojo zgodovino in vse ljudi, ki so jo soustvarjali. Če naj bo dan suverenosti res praznik vseh Slovencev, mora biti prostor povezovanja, ne novih političnih delitev.
Spletno uredništvo Goriške novice
