V Novem mestu so z inovativnimi energetskimi prenovami, postavitvijo sončnih elektrarn in uvedbo LED razsvetljave dosegli izjemne prihranke energije, zmanjšali izpuste in povečali samooskrbo.
Ena izmed največjih investicij v lanskem letu je bila sončna elektrarna na Osnovni šoli Stopiče. Vendar obeti za energetsko prihodnost niso povsod tako svetli, saj se na splošno kažejo obeti za poslabšanje razmer. Kako bo Novo mesto prihodnje delovalo na tem področju, je v veliki meri odvisno od uspešnosti njihovega lokalnega energetskega koncepta.
Prvi koraki k energetski neodvisnosti
Prvi resni premiki na področju energetike v Novem mestu so se začeli pred desetletjem. Od takrat je bilo narejeno veliko, kar se kaže tudi v podatkih za leto 2025. Letni prihranki v stavbah, ki so bile obnovljene, dosegajo 3.171 MWh, proizvodnja sončne energije znaša 1.400 MWh, poraba električne energije za javno razsvetljavo pa je le 28,56 kWh na prebivalca. Poleg tega je bilo pridobljenih več kot dva milijona evrov subvencij za različne energetske projekte, od katerih je polovica pripadla občini, polovica pa zasebnikom, ki so izkoristili svetovalne storitve energetske pisarne En svet.
Učinkovitost energetskih prenov
V zadnjem desetletju je Mestna občina Novo mesto uspešno energetsko prenovila 32 javnih objektov. To je ključna strategija za obvladovanje nihanja cen energentov, saj so s tem občutno zmanjšali vpliv cen na občinski proračun. Peter Geršič, vodja urada za digitalni in trajnostni prehod, poudarja, da so ob zvišanju cen energentov prihranki še večji. “Z energetsko prenovljenimi objekti občina zdaj letno prihrani več kot tri tisoč MWh energije, kar je primerljivo z letno porabo tisoč električnih avtomobilov twingo,” pojasnjuje Geršič in dodaja, da to pomeni tudi zmanjšanje izpustov CO2 za skoraj tisoč ton letno. Za ta napredek pripisuje 99 odstotkov zaslug sodelavcu Alešu Šurli, višjemu svetovalcu za razvojne projekte in energetski menedžment.
Sončne elektrarne kot vir moči
Akcijski načrt lokalnega energetskega koncepta je bil v Novem mestu zastavljen leta 2015. Občini je uspelo izvesti številne projekte s podporo Evropske banke za obnovo in razvoj ter kohezijskimi sredstvi, kar so nadgradili z javno-zasebnim partnerstvom. V zadnjem letu so pospešili postavitev sončnih elektrarn, kar vključuje šest samooskrbnih in deset skupnostnih elektrarn s skupno močjo več kot 1,4 MW. Te elektrarne danes oskrbujejo 38 merilnih mest v lasti občine, kar zagotavlja približno 45 odstotkov letne samooskrbe teh objektov. Največje elektrarne so nameščene na šolah in vrtcih, kot so mestni bazen, OŠ Stopiče in OŠ Bršljin.
Napredna razsvetljava in digitalizacija
Javne stavbe v lasti Mestne občine Novo mesto že presegajo 30-odstotni delež rabe obnovljivih virov, kar je izjemno, saj slovensko povprečje znaša le 15 odstotkov. Poraba energije za javno razsvetljavo v Novem mestu je s 28,56 kWh na prebivalca precej nižja od evropske zakonske meje, ki znaša 44 kWh. To je posledica uporabe 5.900 sodobnih LED svetilk in naprednega digitalnega upravljanja, ki omogoča natančno analizo podatkov o porabi energije.
Peter Geršič napoveduje, da bo občina nadaljevala z začetimi projekti tudi letos. “Načrtujemo pridobitev milijona evrov subvencij, namestitev enega MW sončnih elektrarn in izvedbo več energetskih prenov objektov v občinski lasti,” pravi Geršič.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
