Načrt za razširitev Bolnišnice dr. Petra Držaja v Ljubljani vključuje ustanovitev Nacionalnega centra za izredne razmere, ki bo imel najmanj 160 bolniških postelj in bo služil tako vojaški kot civilni zdravstveni oskrbi. Kot so predstavili jeseni 2024, je projekt odgovor na pomanjkljivosti, ki so se pokazale med pandemijo covida-19, in bo združeval zmogljivosti vojaškega in civilnega zdravstva.
Projekt izgradnje novega prizidka naj bi se začel v prvi polovici leta 2026. Ministrstvo za obrambo (Mors) potrjuje, da se časovnica spreminja: “Zaradi dolgotrajnosti upravnih postopkov bo gradnja zamaknjena proti koncu leta 2026.” Projekt je trenutno v pripravljalni fazi, saj so še vedno v postopku pridobivanja mnenj za gradbeno dovoljenje. Kljub zamikom Mors zagotavlja, da se finančni okvir ni spremenil.
Razlogi za vodenje projekta s strani obrambnega resorja
Ena glavnih dilem je, zakaj Mors vodi projekt, čeprav naj bi bil del zmogljivosti namenjen civilnemu zdravstvu. Na Morsu pojasnjujejo, da v celoti financirajo in vodijo investicijo: “Po izgradnji bo objekt v upravljanju Ministrstva za obrambo, dan pa bo v uporabo zdravstvu za namen Univerzitetnega kliničnega centra, Ljubljana, skladno s sporazumom med Ministrstvom za zdravje, Univerzitetnim kliničnim centrom in Ministrstvom za obrambo.”
Vojaška ali civilna raba?
Vprašanje, kako bodo zmogljivosti razdeljene med vojaško in civilno rabo, ostaja odprto. Slovenska vojska bo v osnovi zadržala uporabo enega nadstropja za svoje potrebe. V nujnih primerih se bo tudi to nadstropje uporabljalo za zdravstveno dejavnost. Projekt odpira tudi vprašanje možne uporabe za tuje vojaške sile. Mors pojasnjuje, da se v primeru nesreč že uporabljajo zmogljivosti slovenskega javnega zdravstva za nudenje nujne pomoči tujih oboroženih sil. “V primeru krize bo objekt namenjen oskrbi tujih vojakov do transporta v matične države,” dodajajo.
Projekt za Nato ali zdravstvo?
Med očitki v javnosti se pojavlja vprašanje, ali gre predvsem za izpolnjevanje zavez do zveze Nato. Ministrstvo to zavrača: “Namen projekta je gradnja in opremljanje sodobnega zdravstvenega centra za izredne razmere, ki bo deloval kot vojaška bolnišnica, vključena v javni zdravstveni sistem.” Projekt je zasnovan kot zmogljivost za dvojno rabo, namenjeno vojaškim in civilnim potrebam, in je ključen za krepitev odpornosti države na področju zdravstva.
Pospeševanje projekta in pripravljenost na krizne scenarije
Ministrstvo zatrjuje, da projekt poteka maksimalno hitro: “Projekt poteka pospešeno, kolikor to dopušča naša zakonodaja.” Objekt bo prilagojen izrednim razmeram in najbolj kompleksnim kriznim scenarijem, kot je vojna.
Ali bo projekt obremenil zdravstvo?
Pojavljajo se pomisleki, ali bo nova infrastruktura dodatno obremenila že tako kadrovsko podhranjen zdravstveni sistem. Mors odgovarja, da bo objekt izboljšal pogoje in povečal kapacitete slovenskega javnega zdravstva. Vojaška uporaba ne bo obremenjevala zdravstvenega sistema, saj ima Slovenska vojska svoje osebje za delovanje v miru, ki bo na razpolago javnemu zdravstvu.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
